Ni bilo magičnega recepta, bila pa je 'leva sredina'

Najprej je prišla predsednica stranke SD Tanja Fajon, okoli pol osme ure ji je sledil še Robert Golob, premier in predsednik stranke Gibanje Svoboda. Prav ti stranki sta namreč podprli Brglezovo kandidaturo za predsednika republike.

V Golobovi Svobodi so sicer sprva stavili na Marto Kos, vendar je ta najprej iz osebnih razlogov odstopila od kandidature, nato pa podala še svoj odstop z mesta podpredsednice stranke. Tudi v SD-ju so iskali svojega kandidata, odločili so se za Brgleza, pri tem pa upali, da ga bosta podprli še preostali koalicijski stranki. Levica jih ni uslišala, v predvolilno bitko so poslali svojega Miho Kordiša, Gibanje Svoboda pa je na njihov predlog pristala. Milan Brglez je tako mesec dni pred volitvami postal skupni kandidat dveh strank.

Kljub poznemu vstopu v predsedniško bitko se je v javnomnenjskih raziskavah hitro prebil na tretje mesto, še zadnja Medianina raziskava pred volilno nedeljo je nakazovala na tesen boj z Natašo Pirc Musar za uvrstitev v drugi krog. V vodstvu je bil ves čas Anže Logar, vendar so raziskave kazale, da ne bo zbral potrebne večine glasov, ki bi ga že v prvem krogu ustoličila kot naslednika Boruta Pahorja.

Stabilnost in umirjenost

V štabu ni bilo zbranih znanih Slovencev iz drugih sfer, poleg novinarjev so bili tam predvsem poslanci in funkcionarji obeh političnih strank ter podmladka. Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, ki je hkrati tudi najstarejši poslanec v tem sklicu parlamenta, je bil na volišču med prvimi, že ob 7.15. Kot pravi, bi svoj glas Brglezu namenil v vsakem primeru, tudi če ne bi bil strankarski kadidat.

"Ker ima domače in mednarodne izkušnje, že po poklicu je profesor mednarodnih odnosov, ker je stabilen in umirjen," je svojo odločitev razložil za 24ur.com. "S stališči, s katerimi se priliva olje na ogenj, se jaz ne strinjam. Potrebujemo pomiritev, tako in drugače," je dodal Gregorič, ki je po letošnjih aprilskih parlamentarnih volitvah v poslanske klopi sedel prvič.

Poudarjanje povezovanja

Ko je Jernej Štromajer iz vrst SD-ja nekaj minut po pol osmi ožjemu krogu zbranih strankarskih kolegov prebral delne rezultate po prvih preštetih glasovih, so izrazi na njihovih obrazih kazali, da ti niso taki, kot so upali. Največ glasov sta pobrala Logar in Pirc Musarjeva, uvrstitev v drugi krog se je Brglezu vse bolj izmikala.

Ta je na Kersnikovo prišel šele malo pred osmo, se najprej rokoval s Fajonovo in Golobom, nato pa stopil še pred kamere. V svojem umirjenem slogu je dejal, da ni razočaran, dodal pa, da je treba vseeno počakati na še nekaj več preštetih glasov. Rezultata, ki mu je po polovici preštetih glasov kazal na približno 15-odstotno podporo, ni videl kot nezaupnice koaliciji, saj je poudaril, da so to predsedniške, ne parlamentarne volitve. Napovedal pa je, da se bo projekt povezovanja strank SD in Gibanja Svoboda, oziroma socialnih liberalcev, vsekakor nadaljeval. "In bo še kako vplival na politiko v Sloveniji," je prepričan.

Podobno je poudarjala tudi Tanja Fajon, ki je sicer priznala, da si je želela več, vendar dodala, da jih je ta izkušnja morda še toliko bolj utrdila in povezala dve stranki za trdno sodelovanje naprej. Da je odločitev o skupnem kandidatu odlična popotnica, je bil prepričan tudi Robert Golob: "Ne samo za te volitve in ni jih treba gledati samo na ta način, ampak je s tem tudi koalicija bolj trdna." Seveda se ni mogel izogniti niti vprašanju o kandidaturi Marte Kos. Ni pa želel špekulirati, kaj bi bilo, če bi vztrajali pri tej prvotni kandidaturi: "Kaj bi bilo, če bi bilo, ni moj slog," je odgovoril.

Kot sam pravi, ima predsedniška funkcija dve izraziti noti: zunanje- in notranjepolitično. "Verjamem, da je pri volivcih tokrat prevladovala ta nota človeškosti. Izbrali so torej kandidata, s katerim so se lahko bolj poistovetili. Nič ni narobe s tem, ljudje se pač odločajo v skladu s svojimi nagnjenji v tistem trenutku. Dobro pa je, da je leva sredina dala dva kandidata, ki sta si bila različna ravno po tem. Na eni strani kandidat, ki je imel izrazito pogled navzven, na drugi strani pa kandidatka, ki je veliko bolj znana v Sloveniji in se je pač potem tudi tako profilirala."

'Leva sredina' in podpora Pirc Musarjevi v drugem krogu

Bolj ko so se urni kazalci pomikali naprej, več glasov je bilo preštetih in ob napovedovanju drugega kroga volitev se je vse večkrat omenjala prav ta besedna zveza: leva sredina. Rezultati so kazali, da bo Logar nazadnje dobil 34 odstotkov glasov, Pirc Musarjeva, ki jo je med drugim podprl nekdanji predsednik republike Milan Kučan, se bo v drugi krog uvrstila s 27 odstotki, Brglez pa bo ostal pri 15 odstotkih.

"Poraženca bomo spoznali v drugem krogu in jaz vem že danes, kdo bo poraženec. In to je tisto, kar je najbolj pomembno. Kdo z leve sredine bo zmagovalec, je manj pomembno kakor to, da leva sredina prevzame to funkcijo v svoje roke in s tem se naslednjih pet let dobi stabilno politično okolje v Sloveniji," je poudaril Golob.

Čeprav Logar uradno kandidira kot neodvisni kandidat, sta Golob in Fajonova jasno poudarila, da ga vidita kot kandidata največje opozicijske stranke pod vodstvom Janeza Janše. Golob je poudaril, da so tokratni volilni rezultati pokazali, da je leva sredina dobila podoben rezultat kot na aprilskih državnozborskih volitvah in bistveno več kot kandidat SDS Anže Logar. "Trdno sem prepričana, da ko seštevam odstotke dveh najboljših kandidatov na levi sredini, smo pravzaprav dobili rezultat parlamentarnih volitev," je dejala tudi Fajonova.

Ko je postalo jasno, da Brgleza tam ne bo, je napočil tudi čas za vprašanja o podpori v drugem krogu predsedniških volitev. Voditelja dveh največjih koalicijskih strank sta bila brez dlake na jeziku: "Zagotovo ne bomo dovolili, da se kandidat SDS-a zavihti v predsedniško palačo, ker bi bilo to nekaj, kar bi Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih dveh let in tega si zagotovo nihče ne želi," je bil oster Golob. "Zagotovo bomo podprli kandidatko ali kandidata, ki bo prihajal z leve sredine in ne nekoga, ki predstavlja SDS ali temne sile Slovenije," Fajonova ni veliko zaostajala.

Brez magičnega recepta

Ko so bile preštete tri četrtine glasov, je Brglez za uvrstitev v drugi krog čestital tako Logarju kot Pirc Musarjevi, ki ji je sicer na kongresu SD-ja v času predvolilne kampanje namenil nekaj ostrih besed. "Moja podpora pa je odvisna od tega, ali me lahko prepričajo o tistih vrednotah, ki jih zagovarjam. Prednost ljudi in okolja pred kapitalom, socialna država, socialni dialog, solidarnost med generacijami in enakost spolov, zagovarjanje ustavnosti tako v notranji kot zunanji politiki, vladavina prava in vseh človekovih pravic brez diskriminacije," je naštel.

Na politični parket je Brglez stopil leta 2014 kot soustanovitelj Stranke Mira Cerarja. V času vlade Cerarjeve vlade je bil predsednik državnega zbora, po parlamentarnih volitvah leta 2018 je prestopil v SD. Njegov naslednji karierni izziv bodo evropske volitve, je napovedal včeraj. Leta 2019 je bil na volitvah v Evropski parlament sicer že izvoljen.

Eden od peščice ljudi, ki so ob devetih zvečer še ostali v štabu, v katerem se ni odpiral šampanjec, je bil poslanec SD-ja Jonas Žnidaršič. "Nasmejani ravno nismo, jočemo pa tudi ne," je povzel za konec. Tudi on rezultata sicer ni dojel kot poraz. Prepričan je, da se je Brglez v predvolilni kampanji zelo dobro odrezal in je sebi ter stranki dvignil ugled.

"Kje je bila napaka? Jaz je nisem videl, nisem je opazil," je dejal. Največkrat se je omenjalo (pre)pozen vstop v kampanjo, vendar pa Žnidaršič meni, da to na nedeljske številke ni vplivalo. Če ni to, kaj pa je torej po njegovem mnenju vplivalo na rezultat, ki ni zadostoval za napredovanje? "Volja ljudstva. Saj ni magičnega recepta, da bi lahko človek na listu odkljukal, to smo naredili, to tudi, vse smo naredili, morali bi zmagati. Ne gre tako."