Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, določa štiri stopnje varovanja, predsednik države je varovan po drugi. Prva je rezervirana za varovanje tujih državnikov, ki pridejo na obisk v Slovenijo.
Te stopnje določajo, katere ukrepe policisti lahko izvajajo za zagotavljanje varnosti. "Predsednika varujemo z ukrepi preventivno-operativnega varovanja, tehničnega in osebnega varovanja. Vseskozi je varovan in se temu ne more odpovedati. Varovan je tudi v zasebnem življenju in med dopusti. Tudi v tem delu ni izjem, predsednik se varovanju ne more odpovedati," pojasnjujejo na Centru za varovanje in zaščito, ki deluje v okviru Generalne policijske uprave.
Nekateri v ospredju, drugi iz ozadja
Varnostniki so policisti, ki so za to delo posebej izurjeni in imajo specifična znanja. Koliko konkretno jih varuje predsednika republike, na Policiji ne razkrivajo, so nam pa pojasnili, da njegovo neposredno osebno varnost zagotavlja ožja ekipa varnostnikov, ki ga spremlja na vsakem koraku. To je tisti del varovanja, ki je viden in v javnosti tudi najbolj prepoznaven.
Drugi del varovanja pa poteka v ozadju, kjer različne ekipe, od lokalnih policistov do strokovnjakov s specifičnimi znanji, skrbijo za varnost v širšem obsegu. Enako je tudi pri drugih, ki so osebno varovani.
Policisti pri varovanju uporabljajo tudi različna tehnična sredstva, npr. za varovanje hiše oz. stanovanja predsednika.
Nenehno morajo biti osredotočeni na dogajanje okoli sebe
Pri izdelavi načrta varovanja se upoštevajo različni dejavniki in okoliščine, v določeni meri tudi karakter in osebne okoliščine posameznika. "Dojemanje in sprejemanje osebnega varovanja ni enostavno, posebno na začetku, saj zadeva tudi zasebno življenje varovanih oseb, njihove družinske člane," pojasnjujejo na Policiji.
Delo varnostnikov je zahtevno, biti morajo v dobri fizični in psihični kondiciji. Pahorjevi varnostniki, na primer, so z njim kolesarili in tekli, Janševi pa plezali na Triglav. Poleg tega nimajo urejenega delovnega časa – njihov delovni dan se lahko zgodaj začne in zelo pozno konča, vključuje potovanja po različnih krajih znotraj države in v tujini, poleg tega morajo biti nenehno pozorni in osredotočeni na dogajanje okrog sebe. Njihova naloga je v prvi vrsti preprečiti oz. odvrniti napad.
Po koncu mandata ga varnostniki spremljajo še tri mesece
Varovanje predsednika republike se skozi pretekle mandate sicer ni bistveno spreminjalo, manjše spremembe so bile le v časovnem terminu varovanja po izteku mandata. Borut Pahor bo po koncu mandata še vedno varovan 12 mesecev, od tega je lahko še tri mesece osebno varovan z varnostniki. Po uredbi se lahko osebnemu varovanju za čas zasebnega obiska ali iz drugih osebnih razlogov odpove.
Na vprašanje, ali je kdaj v njegovem mandatu obstajala dejanska varnostna grožnja zanj, pa na Policiji odgovarjajo: "Politiki, predvsem predsednik države, so zaradi svoje vloge in funkcije med družbeno bolj izpostavljenimi osebami. Iz tega razloga so tarča kritik, pogosto izraženih na neprimeren oz. nedovoljen način. Takšni načini so pogosto sovražni, žaljivi, ustrahovalni, so verbalno nasilni in imajo pogosto znake prekrška ali celo kaznivih dejanj, kot so razžalitve, obrekovanja ipd."
V predsedniško palačo prihaja nov obraz
Podrobnosti o varnostni ekipi, ki bo varovala bodočega predsednika ali predsednico države, na Policiji ne morejo razkrivati. Pojasnjujejo pa, da varovanje vedno poteka v sodelovanju z varovano osebo in iskanju skupnega dogovora glede načina in izvedbe. "Vedno mora biti zadoščeno varnostnim kriterijem in standardom," so zagotovili.
Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, določa, da za varovanje oseb in objektov policija načrtuje, organizira, koordinira, usmerja, vodi, nadzira in izvaja ukrepe preventivno-operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja, katerih podrobnosti ne morejo razkrivati, ker gre za tajne podatke. Uredba določa tudi, po kateri stopnji je določena oseba varovana, saj je stopnja varovanja vezana na funkcijo (predsednik države, vlade, minister itd.), ki jo posamezna varovana oseba opravlja.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.