'Edina tradicija, v katero verjamem, je antifašistična tradicija'

Poslanec Levice Miha Kordiš je v predsedniško bitko vstopil razmeroma pozno. Star je 33 let in s tem najmlajši med kandidati za predsednika. V poslanskih klopeh je že tretji mandat, v tem času pa se je izkazal kot kontroverzen politik, brez dlake na jeziku. Po izobrazbi je diplomirani filozof in literarni komparativist. 

S političnim delovanjem je začel že v gimnaziji, med študijem pa se je vključil v različne študentske skupine in pobude. Širša javnost se ga morda spomni iz leta 2011, ko je med drugim sodeloval v gibanju Mi smo univerza in bil del protestniških akcij, kot sta zasedba trga pred ljubljansko borzo in zasedba Filozofske fakultete v Ljubljani. V aktualnem sklicu parlamenta je prevzel tudi vodenje odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. 

Zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je za našo hišo opravil Inštitut Mediana, ga uvršča na 5. mesto med sedmimi kandidati za predsednika. 

Kot velja za vse kandidate za predsednika države, je tudi njegov urnik v zadnjih tednih in dneh poln dogodkov in obiskov po državi. Pa vendarle se danes ni udeležil t. i. predsedniškega kroga na Vranskem. Ali to pomeni, da je že pripravljen vreči puško v koruzo ali pa morda pripravlja še kakšno presenečenje do nedelje? "Ah, kje ... Predsedniški urnik že v tej kampanji se je izkazal za tako zelo intenzivnega, da čisto povsod pa ne moreš biti naenkrat. Tako, da žal smo zaradi tega ta specifični pogovor na Vranskem morali izpustiti," je pojasnil svojo odsotnost z dogodka. 

Bil bi predsednik, ki bi se vozil z javnim potniškim prometom in rednimi linijami

Kljub številnim obveznostim pa pravi, da kot predsednik ne bi iskal bližnjic in se na službene poti vozil z avtomobilom. Kjer se le da, bi izbral javni potniški promet, še posebej vlak. "Če želimo nasloviti in rešiti krizo podnebnega zloma, je ena tretjina odgovora na to globalno grožnjo podnebju, da se skupinsko prestavimo iz pločevine in cest na tire, vlake, s komplementarno mrežo avtobusov in kolesarskih stez," je prepričan. 

Bi ga torej kot predsednika na dogodkih morali čakati, glede na to, da železniške povezave po Sloveniji niso najbolj optimalne? "Zelo pogosto protestiram proti zamudam Slovenskih železnic, drži. Ne bi se pa iz tega naslova odrekel javnemu potniškemu prometu. Raje bi opozoril, da so vlaganja v tire, namesto v beton in asfalt, družbena prioriteta. Odgovor na podnebni zlom ni več stvar izbire, ampak stvar družbene nuje," je poudaril. Miha Kordiš bi se kot predsednik tudi na državniške obiske v tujino odpravil z vlakom. "Če bi moral kam z letalom zaradi urnikov ali kako drugače, bi šel z rednimi potniškimi linijami," je zatrdil. 

Kljub temu, da je že nekaj časa na političnem parketu, pa je ohranil svoj sproščeni stil oblačenja. Bo morda kot predsednik, ki bo nastopal tudi v mednarodnem okolju, začel nositi kravato ali metuljček? "Ne vem, če smo tako zelo rigorozni na mednarodnem parketu. Bistveno bolj pomembno je, o čem se pogovarjamo. Sam želim, da se pogovarjamo o pregonu davčnih oaz, da se pogovarjamo o skupnem odzivu na podnebni zlom in da začnemo pogovore o globalnem miru in razoroževanju," meni. 

Antifašistično tradicijo bi nesel s seboj na predsedniško mesto

Velikokrat je razburil z izbiro majic, na katerih so pogosto kakšni socialistični simboli, celo slika Tita. Na vprašanje, ali takšnih majic kot predsednik ne bo več nosil, je odgovoril: "Edina tradicija, v katero verjamem, je antifašistična tradicija in bi to tradicijo tudi nesel s seboj na predsedniško mesto. Sicer pa tudi, kot lahko vidite danes v vaši oddaji, imam lepo črno srajco namesto slike Tita."

Pa bi, podobno kot predsednik Borut Pahor, obiskal tudi Kočevski Rog? "Jaz bi se rad predvsem izognil temu, da ljudi še naprej skrbi, kako bodo plačevali položnice to zimo. Zakaj se pogovarjamo o tem, kaj se je zgodilo leta 1945, če imamo probleme tukaj in zdaj. In te probleme ljudi je treba rešiti. Mislim, da moramo biti pri teh zadevah zelo pazljivi, da ne prihaja do rehabilitacije zgodovinskega fašizma. In natančno temu je t. i. sprava namenjena. Pa ne zaradi same zgodovine, ampak zato, ker si desnica želi naslikati neke zgodovinske mite, da utemeljuje svoj lasten fašizem in svojo lastno skrajnost v 21. stoletju. In to je nekaj, čemur bi kot predsednik zelo jasno nasprotoval, spregovoril in postavil bi se za družbo solidarnosti," je zatrdil.  

Kako pa bi združeval socializem in funkcijo predsednika v današnjem demokratičnem svetu? "Mislim, da mora biti predsednik glas delovnih ljudi, kar je bistveno bolj pomembno. Torej, kakšna politična stališča zavzema in kakšne politične bitke si izbira," pravi Kordiš. 

Sam je izpostavil kar nekaj aktualnih tem, na katere bi kot predsednik opozarjal. Med temi so stanovanjska problematika mladih, dolgotrajna oskrba in podnebni zlom. "To so tista prava vprašanja, na katera mora politik odgovarjati, vključno s predsednikom republike. In sam nameravam to početi z vso držo in hrbtenico, ki se ne pokorava nobenemu lobiju in nobenemu pritisku," je dejal. 

Kaj pri Pahorju ceni in kaj bi sam počel drugače?

Pahorju pogosto očitajo, da je bil prevečkrat tiho, da se ni oglasil, ko bi to ljudje pričakovali. Kordiš pravi, da bi sam deloval prav nasprotno. "Jaz ne nameravam ostati tiho, zelo jasno in glasno se bom postavil kot glas delovnih ljudi, ki v tem trenutku glasu v naši družbi nimajo. Pa naj gre za nekoga, ki dela za trakom, medicinsko sestro, trgovko, hišnika," je dejal. Sam namreč verjame, da je naloga predsednika, da govori v imenu ljudi, naloga vlade pa, da ljudi posluša.  

Kaj pa ceni iz Pahorjeve dediščine in bi tudi sam obdržal? "Dve stvari. Prva je pobuda Brdo-Brioni. Se pravi, pogovori o tesnejšem povezovanju Zahodnega Balkana, kako lahko skupaj premagujemo skupne probleme. To se mi zdi dober projekt. Navsezadnje pa se lahko tudi iz njegove drže na socialnih omrežjih naučimo, kako se stopi v interakcijo z volivci," je izpostavil. Sam sicer, kot pravi, ne bi zgolj gradil "neke brezvezne zunanje podobe", ampak bi družbena omrežja uporabil kot sredstvo za prenašanje vsebine. 

Bi znali biti predsednik vseh?

Kordiš je prepričan, da bi lahko bil predsednik vseh. "Sploh že na tej točki ne razumem, zakaj se natančno po teh, bom rekel, kulturnih identitetah členimo, če pa vsi plačujemo položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vse nas skrbi, kaj bo s planetom. Vsi iz naše generacije, ne glede na svoja politična prepričanja, imamo problem z najemninami in z dostopom do stanovanj. Ljudje ne vedo, kako se bodo pogreli letošnjo zimo, ne glede na to, ali volijo Levico, ali volijo Novo Slovenijo, ali karkoli drugega. Skratka, da. Jaz bom glas za vse te delovne ljudi, za njihove stvarne probleme, z odgovorom za solidarno prihodnost in blaginjo slehernega iz vrst delovnih ljudi, zagotovo. Ne vidim nobenega problema," je zagotovil. 

Na levem političnem polu in sredini je kar nekaj predsedniških kandidatov. Zakaj bi ljudje svoj glas dali prav Kordišu? "Zato, ker sem edini socialistični kandidat v tej predsedniški tekmi in ker edini zelo jasno povem, da mi kot družba potrebujemo solidarno prihodnost, če sploh želimo preživeti." 

Kakšna je razlika med subvencijo za njegovo njivo in subvencijami, ki jih je dobilo podjetje Iva Boscarola?

V kampanji se veliko govori tudi o Kordiševi njivi in socialnem podjetju, ki je prejelo okoli 8000 evrov državne subvencije. "To so klasične kmetijske subvencije, ki jih ima čisto vsak barjanski kmet. Ta znesek je tudi 'razpotegnjen' čez štiri ali pet let," je pojasnil. Nekoliko prahu so dvignile špekulacije, da je socialno podjetje v internem aktu zapisalo, da bi morali zaposliti tri ljudi, pa jih do danes še ni.

"Mi smo v osnovi popolnoma dosledni pri tem, kar počnemo. To je solidarnostni projekt, v katerem skupinsko pridelujemo zelenjavo. Na podoben način, kakor če ima človek svoj lastni vrtiček, ampak mi to pač počnemo skupaj in to omogočamo tudi tistim, ki sicer do svojega lastnega vrtička ne bi mogli. Tako da je to oblika solidarnostne prakse. Mislim, da je to neka drža, ki jo moramo posvojiti na ravni celotne države," je dodal. 

Ko je Ivo Boscarol prodal svoje podjetje, je Kordiš zapisal: "Celo življenje trdo delaš, plačuješ davke in na stara leta životariš s 650 evrov penzije zato, da je vsled davčnih olajšav in proračunskih subvencij oligarh Ivo Boscarol za 218 milijonov bogatejši." 

A tudi njegovo socialno podjetje je prejelo subvencijo, resda manjšo. Kakšna je torej razlika med subvencijami, ki jih je prejel Boscarol in za to ustvaril delovna mesta, ter 8000 evri, ki jih je prejel njegov socialni projekt? "Tako kot vsak drug lastnik velikega kapitala tudi Ivo Boscarol kot predstavnik tega kapitala predvsem zasleduje neke profitne cilje na trgu. Naš projekt pa je solidarnostni projekt," je odgovoril na vprašanje. 

"Jaz sam sebi v žep nisem dal ničesar. Iz svoje poslanske plače sem kupil njivo in jo izročil ljudem, da si pridelajo svojo hrano. Na srečo imamo vsaj toliko nekih subvencij, ki omogočajo ljudem, da si to nekoliko lažje potem tudi sami organizirajo. To je bistvena razlika ... Gospod Boscarol dela za profit, to, kar pa jaz poskušam tudi v prostem času početi, pa je v imenu skupnosti in solidarnosti," je poudaril. 

'Ali bomo preživeli kot solidarna, planetarna skupnost ali pa se bomo medsebojno pobili'

Kot poslanec je večkrat nasprotoval nakupu vojaške opreme in večanju vojaškega proračuna. Jasno je tudi proti zvezi Nato. A kot predsednik republike bi bil tudi vrhovni poveljnik vojske, ki je del zveze Nato. Sam v tem ne vidi težav. "Nekdo v naši družbi se mora postaviti proti militarizaciji, proti kopičenju orožja in spregovoriti za mir. Tudi vprašanje miru ni več stvar izbire, ampak preživetvene nuje, če vemo, da se danes na horizontu riše nova hladna vojna, oborožitveni proračuni držav po celem svetu letijo v nebo. Mi imamo pa slabo desetletje časa, da se skupaj kot človeštvo odzovemo na podnebni zlom. To dvoje preprosto ni združljivo. Ali bomo preživeli kot solidarna, planetarna skupnost ali pa bomo vlagali v orožje in se medsebojno pobili. Tretje poti ni. In jaz sem tukaj zelo jasno na strani človeštva, na strani miru in na strani okolja," je poudaril. 

Kot predsednik države bi najbrž dobil tudi priložnost, da nastopi in nagovori skupščino Združenih narodov. Kako bi izkoristil to priložnost in kakšen bi bil njegov nagovor? "Mislim, da bi to bil govor za bratstvo med narodi in za vzajemno solidarnost. Tri prioritete na mednarodnem parketu, ki bi jih kot predsednik zasledoval: prva je že omenjeno razoroževanje, druga je skupno nastopanje proti podnebnemu zlomu in tretja je skupno ukrepanje zoper davčne oaze. To mislim, da so v resnici tri globalne prioritete, ne samo slovenske," je prepričan.  

Kratki odgovori na nekaj hitrih vprašanj  

Podpirate gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško?  

Mislim, da je potrebno jedrsko alternativo vzporejati z alternativo v obnovljivih virih in se potem odločiti, v katero smer bomo šli, vključno z blagoslovom državljank in državljanov na referendumu.  

Bi kot predsednik predlagali spremembo, da se Državni svet ukine?  

Da.

Vaša stranka je del koalicije: je torej Milan Brglez dober kandidat koalicije?  

Če bi mislili, da ima koalicija izčrpano možnost v gospodu Brglezu, ne bi vstopili s svojim socialističnim kandidatom, pa smo.  

Ali vam je za kakšne izjave, ki jih javno izrečete, žal?  

Morda. Bolj po sledi in medijskega "spinanja", kakor same izjave.  

Ste se komu kdaj tudi opravičili?  

Sem se že kdaj komu opravičil, ampak to običajno takrat, ko razjezim svoje bližnje.  

Morda lahko poveste z imenom: komu na političnem parketu?

Specifično na političnem parketu sem se recimo gospodu Hanu, zato ker sem videl, da je bil dejansko prizadet.  

Ali se v prihodnosti vidite na mestu koordinatorja Levice, na mestu, ki ga zdaj zaseda Luka Mesec?

Karkoli bomo v Levici delali, bomo delali skupaj. Tudi ta kampanja je naš timski effort.  

Ali vam je žal, da ste bili del Levice, ki je poskrbela, da je Šarčeva vlada padla in da je na oblast prišla Janševa?

To sta storili dve stranki, ki sta raje skočili Janši v objem, kakor da bi izpolnili zavezo svojim lastnim volivcem temu, da bomo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje.  

Ali res verjamete v to, da je socialistična država lahko država prihodnosti, kjer uspevajo vsi, tudi podjetniki?  

Socializem za 21. stoletje ni več stvar izbire, ampak preživetvene nuje celotnega človeštva.  

Je za vas ameriški predsednik Joe Biden dober predsednik?

Ne, nikakor.  

Bi sprejeli vabilo Vladimirja Putina, da ga obiščete v Moskvi?  

Bi. Šel bi tudi v Kijev in v Washington.  

Boste na državniška potovanja leteli s Falconom ali z redno linijo?

Načrtujem z redno linijo, še najraje pa z vlakom, vsaj v okoliške države.  

Ali bi kot predsednik obiskali polnočnico, če bi vas tja povabil nadškof?  

Ne, zato ker se v vlogi predsednika republike Slovenije ne smem spuščati v to, da bi mešal Cerkev in državo. Sicer sem pa osebno ateist.  

Bi podprli vstop Hrvaške v schengen, ne glede na to, da Hrvaška ne spoštuje arbitražnega sporazuma? 

Specifično na tej točki, da, absolutno, ker moramo delovati kot skupnost bratstva med narodi. Kar je tu bistveno večji problem, je manko skupne okoljske, delavske in socialne politike EU. To potrebujemo ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem.