"Na splošno je bilo pričakovati, da noben kandidat ne bo dosegel 50 odstotkov, potrebnih za dokončno zmago," poudarjajo pri Politicu. "Konservativci so glasovanje videli kot priložnost, da si po porazu na parlamentarnih volitvah v aprilu povrnejo nekaj podpore," še ocenjujejo. In izpostavljajo, da je Logar v prvem odzivu na delne rezultate dejal: "Rezultati so potrdili, da so državljani pozdravili naš slogan "Sodelujemo za prihodnost"." Kot zaključujejo, bo tako končna odločitev o nasledniku ali naslednici Boruta Pahorja padla po drugem krogu glasovanja 13. novembra.
Tudi nemška tiskovna agencija DPA poudarja, da zmagovalca ni bilo, drugi krog pa bo prinesel boj konservativnega kandidata in neodvisne odvetnice ter aktivistke za človekove pravice.
"Levi liberalni premier Robert Golob, ki je na položaju šele od maja, je pokazal, da bo v drugem krogu podpiral Pirc Musarjevo," izpostavlja DPA. "Kdo z leve sredine zmaga, je manj pomembno od leve sredine same," povzemajo Golobove besede in dodajajo, da je Golobov kandidat Milan Brglez končal na tretjem mestu in zapustil predsedniško tekmo.
Izpostavljajo, da bi z izvolitvijo Pirc Musarjeve Slovenija prvič dobila žensko predsednico, gre pa za kandidatko, ki je zavezana tudi pravicam neheteroseksualnih ljudi.
Ko gre za Logarja, poudarjajo, da obljublja ničelno toleranco do korupcije, je pa bil prvak njegove stranke Janez Janša že obsojen na zaporno kazen zaradi korupcije. Prav tako je Janševa politika skladna z modelom madžarskega populista Viktorja Orbana in je med drugim pritiskala na medije ter sodstvo, dodajajo.
Ob tem pa DPA poudarja, da je predsedniška funkcija pri nas protokolarna, vseeno pa so volitve tudi test za novo vlado. Dodajajo, da Pahor ni kandidiral, ker mu pravila tega ne omogočajo.
Avstrijski mediji medtem poročajo, da je šibka predstava Brgleza težava za Goloba, ki pa na volilni večer ni želel niti slišati o porazu. "Poraženca bomo spoznali v drugem krogu, že zdaj vem, kdo bo," Golobove besede izpostavlja Puls24.
Kot še dodajajo, je bila to kampanja, v kateri se je Logar oddaljil od Janeza Janše, ki je včeraj prišel na večerno druženje, a ni dajal izjav. Na drugi strani sta se Pirc Musarjeva in Brglez močno borila za leve in liberalne volivce.
Čeprav je po eni strani tekma še odprta, menijo, da ima Pirc Musarjeva pred drugim krogom prednost, ker je slovensko volilno telo bolj levo-liberalno. Poleg tega se desni politik v zadnjih treh desetletjih nikoli ni uspel prebiti v predsedniški urad.
Menijo, da bo razplet do neke mere odvisen od kandidatov, ki so včeraj zaključili boj. Še posebej od Vladimirja Prebiliča, ki je pristal na četrtem mestu z dobrimi 10 odstotki glasov. "Župan majhnega mesta Kočevje, ki ga je podprla Vesna, neparlamentarna stranka, je v volilni kampanji zadel s svojo povezovalno naravo. Ni hotel dati volilnega priporočila, vendar to Golobu ni preprečilo, da ga ne bi pripisal levi sredini," menijo pri Puls24.
Italijanski Il Piccolo prav tako izpostavlja, da bo potreben drugi krog. Kot dodajajo, je Logar ob tem izpostavil pripravljenost na razpravo o vsebini, nasproti pa mu bo stala odvetnica, ki poudarja, da niti za milimeter ne bo odstopila od vrednot, ki jih zagovarja.
Hrvaški Jutarnji list izpostavlja, da imamo pri nas letos super volilno leto. Kot pišejo, se bosta v drugem krogu predsedniških volitev pomerila nekdanji Janšev zunanji minister in odvetnica, ki je med drugim zastopala Melanio Trump.
A prava preizkušnja za politiko naj bi bile volitve, ki bodo sledile, še posebej za Gibanje Svoboda. Kot navajajo, je slovenska politika že od leta 2011 v iskanju stranke, ki bo tekmec Janševe SDS. Ustanovljenih je bilo več strank, ki so se na parlamentarnih volitvah dobro odrezale, na lokalnih pa so se razkrile šibkosti. To je pokazalo, da podpore volilnega telesa niso uspeli pretvoriti v strankarsko strukturo na terenu, kar je potrebno za preživetje. Gibanje Svoboda je tudi stranka, narejena pred volitvami, zdaj je pred preizkušnjo, ki bo pokazala, ali ima moč preživeti, zaključujejo pri Jutarnjem listu.
KOMENTARJI (258)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.