Pogrom desnice: ji je večji udarec zadal Cerar ali Janša? Tomšič: Desnica potrebuje nove igralce

A že v nedeljo – še pred kakšnimi globljimi analizami – je bilo jasno, da je desnica doživela pogrom. Slika je bila tokrat povsem drugačna kot ob evropskih volitvah mesec prej. Ker volivci enim in drugim volitvam pripisujejo različen pomen, desnica pa je na evropskih praviloma že prej dosegala dobre rezultate, je bilo sicer pričakovati, da rezultat ne bo enako dober, poleg tega se stranka Mira Cerarja za glasove na evropskih volitvah ni potegovala.

Potem pa je nedelja na desnici po razglasitvi rezultatov vzporednih volitev večinoma prinesla dolge, mrke obraze. Skoraj 35 odstotkov glasov za SMC, slabih 21 za SDS, 5,5 za NSi in manj kot je potrebno za vstop v parlament za SLS, ki jo sicer teoretično še lahko rešijo glasovi iz tujine.

Z okoli 28 odstotki so desno sredinske stranke postavile nov „rekord“ v slabem rezultatu – popravile so dosedanjega najslabšega iz leta 2000, ko so bile na 34 odstotkih.

Kdaj in kako se bo desnica lotila analize vzrokov poraza, kdaj se bo o njih sporazumela in kakšne rešitve bo začrtala – navsezadnje bi bila zdrava opozicija za državo vendarle dobra – še ni znano.

SDS na volitve s predsednikom v zaporu, v SLS opozarjajo na realnost, s katero se bodo morali soočiti tudi novinci

V SDS pravijo, da komentarja zaenkrat nimajo. Razen tistega, kar smo slišali po volitvah. Da so bile volitve – čeprav so zanje vložili listo kandidatov, pripravili kampanjo, plačali oglaševanje in se udeleževali soočenj – nelegitimne, da bo predsednik takšne vlade nelegitimen. Nekoliko so včeraj le omilili retoriko o nedelu v novem mandatu. A pod pogojem, da gremo, ko bo Janez Janša oproščen, spet na volitve.

Čeprav analiz strank torej še ni, pa ugibanj o vzrokih poraza ne manjka. SLS naj bi tako manjkal karizmatični predsednik, večja všečnost, celo starosta stranke Ivan Oman tokrat s kampanjo ni bil zadovoljen, niti s kandidati, ki so bili na listi SLS. Nekateri so predsedniku stranke Francu Bogoviču zamerili taktiziranje s kandidaturo na domačih volitvah, potem ko si je maja že zagotovil stolček v Bruslju.

V SLS medtem ocenjujejo, da bi morali za boljši uspeh svoj letošnji spomladanski zagon iz kampanje za EU volitve intenzivneje okrepiti in prenesti tudi v kampanjo za predčasne  volitve.

Sicer pa menijo, da so volivcem ponudili prave rešitve, a je stanje v državi tako slabo, da so ljudje razočarani, in to razočaranje pripisujejo večinoma tradicionalnim parlamentarnim strankam, do neke mere tudi upravičeno. "Na tokratnih volitvah so se še močneje kot doslej oklenili nekega novega upanja, tokrat stranke Mira Cerarja. Del upokojencev pa se oklepa stranke DeSUS, ki obljublja, da bo ohranila pravice upokojencem. Ljudje verjamejo, da jim novo prihodnost lahko dajo samo nove stranke. Ne moremo jim zameriti tega. Bo pa težko zmagovalcu volitev to zaupanje tudi obdržati, saj je realnost taka, da je denarja preprosto premalo in da gospodarstvo lahko zaženemo samo z nižjimi davki. To pa terja zmanjševanje državnega aparata, če nam je prav ali ne. Želimo veliko uspeha Miru Cerarju, smo pa prepričani, da bi se morali politiki soočiti z dejstvi in volivcem povedati, kakšna je realnost, da bo treba zategniti državni pas."

SDS naj bi se tokrat preveč ujela v dogajanje okoli Janeza Janše. Ta naj bi zdaj plačeval tudi račun za to, da si je s premikanjem iz sredine proti desni v zadnjih letih in gradnjo podpore na račun volivcev SLS in NSi, sam klestil volilno telo. Na količino volivcev so vplivale tudi obtožbe o spornih poslih in obsodba v zadevi Patria, za katero je še pred časom veljalo, da naj bi Janši celo pomagala, a marsikdo meni, da do pričakovane koncentracije glasov okoli vodje desnice ni prišlo, ker je SDS s to zgodbo že pretiravala oziroma se vleče predolgo. Voda na mlin SDS naj ne bi bila niti retorika stranke, ki zna biti izključujoča, pogosto obračunava s konkurenco in ne pušča prostora za dialog. Marsikdo tako ocenjuje, da je tokratni rezultat zgolj sporočilo politiki, da imajo volivci po 20 letih dovolj prerekanj na isto temo. Marsikdo je tako – tudi od volivcev desne sredine – glas raje zaupal Miru Cerarju, že zaradi njegove umirjene drže.

Vprašljivo pa je tudi, kaj je desnici tokrat s svojimi sporočili prinesla Cerkev. Nekateri njeni vidni predstavniki so bili videni na shodih v podporo Janezu Janši, nekateri njeni duhovniki so javno pozivali vernike „naj volijo stranko predsednika, ki je v zaporu“, kar je povzročilo javno jezo vidnih predstavnikov sorodnih strank.

SDS se je marsikomu zamerila tudi zaradi obračunavanja z drugače mislečimi sorodnimi strankami. Jeza je bila tako – še posebej v primeru arhivov – pogosto uperjena v NSi, ki se ji tokrat je uspelo prebiti čez parlamentarni prag, svoj rezultat je celo nekoliko izboljšala. „NSi je na volitvah stavila na jasen reformni program, izkušnje in dosedanje delo v parlamentu. Rezultat NSi in povečano število poslanskih mest kažejo na to, da so državljanke in državljani takšno usmeritev podprli in da je smer nadaljnjega razvoja stranke prava,“ pravijo v stranki, kjer so bili z rezultatom zadovoljni.

A na takšni lovoriki ne gre spati, meni analitik Matevž Tomšič. „Ta rezultat ne predstavlja posebno velikega uspeha. NSi ni kaj dosti pridobila, pa še to je šlo predvsem na račun padca podpore SLS,“ pravi. Opozarja, da stranka novih volivcev ni pridobila.

Tomšič sicer meni, da na tokratnih volitvah ne gre izključno za poraz desnice, ampak za slab volilni rezultat etabliranih strank na obeh polih, kar je izraz visoke stopnje nezaupanja ljudi v obstoječo politično elito kot celoto.

„Je pa res, da je pomladna opcija na teh volitvah izgubila precej glasov. Kar zadeva največjo stranko tega tabora SDS, je treba povedati, da je bila zaradi prestajanja zaporne kazni njenega predsednika zelo hendikepirana. Janez Janša namreč ni mogel voditi njene kampanje in jo predstavljati v javnosti, poleg tega se je stranka zaradi takšnih razmer namesto na svoj program skoncentrirala na obrambo svojega voditelja. In glede na to, da obsodba, na podlagi katere je moral Janez Janša v zapor, ni bila utemeljena na nekih resnih dokazih, te volitve težko označimo za poštene,“ meni Tomšič.

Projekt "slovenske pomladi" še ni mrtev

Ker so „pomladne stranke“ (SDS, NSi in SLS) doslej običajno ponujale podobno politiko, je seveda na mestu vprašanje, kakšno bo njihovo sodelovanje poslej. Tomšič meni, da je glede tega še veliko neznank. „Kakšna bo usoda glede Janševe obsodbe, kakšno držo bo pri tem zastopala SDS, kako bo reagirala NSi glede na verjetno ponudbo o sodelovanju v Cerarjevi vladi ... Če se bo izkazalo, da SLS dejansko izpade iz parlamenta, potem bo težko samostojno preživela kot politična sila. Z neizrazito kampanjo si je v bistvu sama zapečatila usodo. Vse je odvisno od tega, kdo bodo tisti, ki bodo narekovali politiko teh strank. Glede na njihovo programsko sorodnost pa bodo pri večini političnih vprašanj še vedno na isti valovni dolžini,“ meni analitik. Tomšič tako meni, da je usoda projekta „slovenske pomladi“ odvisna od ljudi, ki bodo v prihodnosti določali politiko teh strank. „Po moji oceni ta projekt še vedno ima perspektivo, se bodo pa vodilni ljudje v vseh pomladnih strankah morali temeljito zamisliti o tem, kako naprej.“

NSi v Cerarjevi vladi: prednost ali slabost?

Kakšno bo povezovanje in sodelovanje strank na desnici in širše tudi v NSi še ne vedo. „V vsakem primeru pa se bomo pri svojem delovanju in stališčih držali programa, ki smo ga predstavili pred volitvami. Smo demokratična in odprta stranka, zato ne vidimo ovir, da bi se s komerkoli pogovarjali o naših programskih izhodiščih in v primeru skupnih programskih točk morda tudi sodelovali,“ pravijo.

Morda torej tudi v vladi Mira Cerarja, čeprav so v prvih odzivih na rezultate volitev poudarjali, da sta si SMC in NSi programsko zelo različni. Glede na precej splošen program SMC in gospodarsko usmerjen predvolilni program NSi različnost sicer ni nujno gotovo dejstvo, prav tako se številni analitiki nagibajo k stališču, da bi bilo za Cerarjevo vlado dobro, če se ji pridruži NSi. Ne pa nujno tudi za stranko, meni Tomšič. „Če bi stranka sodelovala v sicer izrazito levi vladi, v kateri ne bi uspela uveljaviti vsaj dela svojih programskih ciljev, bi ji to lahko močno škodovalo,“ meni.

Vloga Janše odvisna od razpleta primera Patria, desnica potrebuje nove igralce

V vsakem primeru pa bo torej po slabem rezultatu desnica morala storiti nekaj korakov naprej, če želi ponujati alternativo tokratnim zmagovalcem. „Predvsem bi bila potrebna diverzifikacija politične ponudbe, s pomočjo katere bi zajeli tako tradicionalne, bolj konzervativno usmerjene ljudi kot tudi tiste bolj liberalne, sredinsko usmerjene,“ meni Tomšič.
Glede na dosedanje dogajanje pa je zagotovo marsikaj odvisno tudi od prihodnje vloge Janeza Janše tako na desnici kot v slovenski politiki nasploh. „To je precej odvisno od tega, kaj se bo dogajalo z njegovo obsodbo oziroma kdaj bo ta padla. Pa tudi od tega, ali se bo pojavil kakšen nov politični igralec na tem polu,“ meni Tomšič.

In kdo bi lahko bil ta „novi igralec“? „Tudi na tem polu bi bila potreba kadrovska osvežitev v smislu prodora novih ljudi, kompetentnih, zmernih, a z jasno vrednotno orientacijo, se pravi ljudi modernega evropskega formata. Na tem polu je kar nekaj takšnih ljudi, je pa seveda vprašanje, koliko bodo stranke znale izkoristiti njihov potencial,“ ocenjuje Tomšič.

Za priljubljenost SDS pa bodo zagotovo odločilne tudi reakcije stranke po volitvah. Prva reakcija na volilni rezultat je bila čustvena, jezna, obtožujoča, krivca za rezultat je iskala izključno zunaj stranke. Vprašanje je, ali bo pri tem ostalo. Stranka je namreč včeraj stopila korak nazaj. Zdaj bodo njeni izvoljeni predstavniki delali, a pod nekaj pogoji. Javnost nad odzivom večinoma ni bila navdušena. V veliki meri se je strinjala s komentarjem najverjetnejšega mandatarja, da poslancev volivci ne izvolijo za to, da ne delajo.

Ustavni pravnik Rajko Pirnat pojasnjuje, da bi DZ lahko deloval tudi ob nedelu poslancev SDS, ki jim za takšno početje niti ne bi grozila kakšna velika kazen, razen nekaj evrov plače manj, zakonodaja in pravilniki namreč hujših kazni ne predvidevajo, ker niti niso pisani za takšne primere.

Da nedelo ni dobra drža, meni tudi Tomšič: „Rezultati volitev bodo uradno priznani, Cerar pa bo lahko sestavil dovolj široko koalicijo, za delovanje svoje vlade ne bo potreboval podpore SDS. Razumeti je mogoče ogorčenje ljudi v SDS, saj ocenjujejo, da so bili z zaprtjem njihovega predsednika odločilno prikrajšani na volitvah. Vendar je po moji oceni potrebno, da se stranka aktivno vključi v parlamentarno delo, saj ji bo to omogočalo lažje in učinkovitejše sodelovanje pri nadzoru nad vlado, kar je ena od ključnih funkcij opozicije.“