V DZ pet strank, prepričljiva zmaga Gibanja Svoboda

Trenutna volilna udeležba je po podatkih Državne volilne komisije (DVK) 69,15-odstotna. Preštetih pa je bilo 99,13 odstotka glasov, po delnih neuradnih rezultatih pa najbolje kaže novi stranki na političnem prizorišču – Gibanju Svoboda s 34,48-odstotno podporo, drugouvrščen je SDS s 23,65 odstotka glasov volivcev. Sledijo NSi (6,88 odstotka), SD (6,65) in Levica (4,30 odstotka). Gibanje Slovenija bo tako v DZ dobilo 40 poslanskih sedežev, SDS 28, NSi osem, SD sedem in Levica pet.

Pod volilnim pragom ostajajo tako danes parlamentarne stranke LMŠ (trenutno 3,72-odstotna podpora), Povežimo Slovenijo 3,46, SAB (2,54), SNS (1,51 odstotka). DeSUS pa je obkrožilo 0,64 odstotka volivcev, kažejo delni izidi. Državljansko gibanje Resni.ca po trenutnih rezultatih uživa 2,89-odstotno podporo volivcev. Naša dežela z Aleksandro Pivec na čelu je prejela 1,52-odstotno podporo.

V vseh volilnih enotah zmaga Gibanja Slovenija, tudi v večini volilnih okrajev

Za zdaj še delni izidi volitev kažejo, da je Gibanje Svoboda prejelo večino glasov v vseh osmih volilnih enotah. Med volilnimi okraji pa je v 18 slavila SDS. 

Gre denimo za okraje Grosuplje in Ivančna Gorica, kjer je kandidiral prvak SDS Janez Janša, Škofja Loka 2 s kandidatom Žanom Mahničem, pa okraje z vidnimi člani SDS in dosedanjimi poslanci – Ribnica z Jožetom Tankom, Slovenska Bistrica s Karmen Furman, Ptuj 3 s Suzano Lep Šimenko, Ptuj 1 Jožefom Lenartom, Ormož s Francem Breznikom, Šentjur z Jelko Godec in Anjo Bah Žibert, ki je kandidirala v okraju Novo mesto 1. SDS je denimo dobila večino glasov v velenjskih volilnih okrajih.

Leta 2018 pa je v veliki večini volilnih okrajev kraljevala SDS. Takrat so bile izjeme okraji Kamnik, Domžale 1, Domžale 2 in Zagorje ob Savi, kjer je večino dobil LMŠ. V Piranu, Laškem in Hrastniku je pred štirimi leti zmagala SD, Levica pa v okrajih Koper 1 in ljubljanskih okrajih Moste-Polje 2, Center, Šiška 1 in Bežigrad 2.

Na volišča odšlo 69 odstotkov volivcev, največ po letu 2000

Po trenutnih rezultatih na spletni strani DVK kaže, da se je na volitve odpravilo 1.163.428 volivcev. Volilna udeležba je bila tako 69,15-odstotna. To je največ po letu 2000, ko se je volitev udeležilo 70,1 odstotka volilnih udeležencev. Najvišja volilna udeležba je bila sicer na prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji, leta 1992, ko se je volitev udeležilo 1.188.378 volivcev oz. 85,6 odstotka volilnih upravičencev.

Gibanje Svoboda z največ poslanskimi sedeži doslej, a ne tudi z najvišjo podporo

Gibanje Svoboda z Robertom Golobom na čelu bo v DZ zasedlo 40 poslanskih sedežev, kar je največ doslej. A to je posledica tega, da se je tudi v DZ prebilo najmanj strank doslej, le pet. Tako vsaki stranki pripada več mandatov, kot če bi se v DZ prebilo več strank in bi se mandati razporedili. Po navadi se je namreč v DZ prebilo sedem ali osem strank, največ na predhodnih volitvah leta 2018, ko je štiriodstotni parlamentarni prag prestopilo devet list. Pred tokratnimi volitvami je največ mandatov prejel SMC leta 2014, in sicer 36.

Odstotek glasov, ki ga je dobilo Gibanje Svoboda, ni najvišji rezultat doslej. Leta 2000 je LDS volilo 36,62 odstotka volilnih upravičencev. A je LDS takrat prejel manj poslanskih sedežev – 34, saj se je uspelo v DZ prebiti osem list.

V DZ le dve stranki iz koalicije KUL 

Štiriodstotni parlamentarni prag je tako uspelo preseči dvema strankama koalicije KUL – SD in Levici. SD so leta 2018 prejeli 9,93 odstotka glasov volivcev, dobili so 10 poslanskih sedežev. Tokrat pa so dobili 6,65 odstotka glasov in tri sedeže manj. Tudi Levica, ki je na prejšnjih volitvah prejela 9,33-odstotno podporo in dobila devet mandatov v DZ, je tokrat zabeležila slabši rezultat – pet odstotnih točk nižjo podporo in štiri poslanske sedeže manj.

Zunaj parlamenta sta ostala SAB, ki je še pred štirimi leti prejela 5,11-odstotno podporo volivcev, in LMŠ, ki je v štirih letih zdrsnila z drugega mesta med strankami in 12,6-odstotno podporo na 3,72 odstotka.

Na zadnjih volitvah je bil relativni zmagovalec SDS s 24,92-odstotno podporo, dobili so 25 poslanskih sedežev. S tokratnim rezultatom, ki je bil za dobro odstotno točko nižji, so prejeli tri stolčke v parlamentu več. NSi je pred štirimi leti prejeli 7,16 odstotkov podpore in sedem poslanskih sedežev. Tokrat so prejeli sicer malenkost nižjo podporo, a en poslanskih sedež več. 

Tudi Povežimo Slovenijo, katere del je stranka Konkretno, nekdaj SMC, je izpadla iz parlamenta. Na zadnjih volitvah so prejeli 9,75 odstotka glasov volivcev.

Od katerih strank je Gibanje Svoboda največ pridobilo?

Rezultati vzporednih volitev Mediane tudi kažejo, da je Gibanje Svoboda največ glasov pridobilo od nekdanjih volivcev SMC. Med tistimi, ki so leta 2018 volili SMC, je tokrat 61,3 odstotka obkrožilo Gibanje Svoboda. Dosti so pridobili tudi med Socialnimi demokrati (41,1 odstotka volivcev, ki so leta 2018 obkrožili SD) in tudi med DeSUS (39 odstotkov volivcev DeSUS je prešlo k Gibanju Svoboda).

Pri SDS pa tudi vzporedne volitve kažejo, da imajo trdno volilno bazo. Več kot 80 odstotkov tistih, ki so stranko volili leta 2018, jo je obkrožilo tudi tokrat. Med sicer redkimi prebežniki jih je največ prešlo k NSi in Gibanju Svoboda