Po svetu se širijo ostri odmevi na desete državnozborske volitve v Sloveniji. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je namreč na vrh političnega parketa pod taktirko Roberta Goloba poletela nova stranka Gibanje Svoboda. Stranka slovenskega premierja Janeza Janše je z deset odstotkov nižjo podporo dosegla šele drugo mesto.
Evropska komisija danes kljub vprašanjem novinarjev v Bruslju pričakovano ni želela komentirati izida nedeljskih predsedniških volitev v Franciji in državnozborskih volitev v Sloveniji. Kot vedno v primeru nacionalnih volitev je naš standardni odgovor, da z zanimanjem spremljamo, kaj se dogaja na nacionalni ravni in smo pripravljeni konstruktivno sodelovati z vsemi izvoljenimi predstavniki ljudstva. Ostalih vsebinskih komentarjev glede konkretne izbire volivcev nimamo, je na novinarsko vprašanje odgovorila tiskovna predstavnica komisije Dana Spinant.
Po dodatnem vprašanju in pomisleku, ali ni komisija v zvezi s tem preveč nevtralna, je Spinantova dodala, da je na novinarjih samih, da presodijo, program in stališča katerega kandidata so po njihovem mnenju najbližje delovnemu programu in stališčem komisije. "Mi ne moremo predlagati ali podpreti katerega koli kandidata na nacionalnih volitvah, ne pred njimi in ne po njih," je bila jasna.
To pa ne pomeni, da posamezni člani komisije in drugi evropski politiki nimajo svojih stališč, ki jih tudi javno izražajo. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je že v nedeljo zvečer na Twitterju čestital Golobu in njegovi stranki za prepričljivo zmago na parlamentarnih volitvah.
"Veselim se sodelovanja s prihodnjo vlado – za uspešno in spoštovano Slovenijo, ki bo odločna zagovornica temeljnih evropskih vrednot," je dodal.
"Današnja zmaga predsednika Macrona v Franciji in poraz premierja Janše v Sloveniji potrjujeta novo dobo evropske politike. Obdobje prenove, zaupanja v naše vrednote ter izvrstnih gospodarskih in okoljskih ambicij. Bolj kot kadar koli prej naj živi Evropa!" je po zaključku francoskih in slovenskih volitev na spletu zapisal predsednik evropske stranke Renew Europe Stéphane Séjourné.
Nekoliko bolj piker pa je bil še en član te evropske skupine, Guy Verhofstadt. "Precej jasno je, da se Slovenci tako kot Francozi zavedajo, da skrajno desni populizem v kriznih časih ne ponuja rešitev," je dejal in dopisal, da lahko to ponudi le evropska enotnost. K zapisu je prilepil še zapis slovenskega premierja iz leta 2020, ko je ta nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in republikancem čestital za močno podporo po vseh ZDA.
Da je zmaga Roberta Goloba na volitvah odlična novica, je na spletu zapisala tudi madžarska političarka in članica evropske stranke Renew Europe Katalin Cseh. "Odstavitev avtokrata je odlična novica za vladavino prava in naš boj za zaustavitev orbanizacije v Evropi. Bravo," je sporočila.
Ob zaključku volitev je o spremembi, ki so jo izbrali Slovenci, spregovorila tudi predsednica evropske stranke Socialnih demokratov Iratxe García Pérez. "Slovenci so izbrali spremembo. Nočejo več populističnega in avtoritarnega Janševega vodenja. Zdaj ima Gibanje Svoboda priložnost, da začne novo obdobje z levosredinsko vlado, ki povsem podpira vrednote EU," je zapisala ter ob tem čestitala tudi slovenski SD in predsednici Tanji Fajon, ki naj bo močna partnerica v novi vladi.
"Slovenski narod je spregovoril. Na včerajšnjih volitvah so glasovali za proevropsko, demokratično in okoljsko ambiciozno stranko. Janše ni več. Demokracija se je vrnila," pa so rezultate volitev pozdravili v evropski stranki ALDE.
Oglasila se je tudi predsedujoča odboru Evropskega parlamenta za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic Sophie in 't Veld, ki se je v preteklosti sicer večkrat zapletla v spor s slovenskim premierjem. "Vzporedne volitve kažejo na zmago proevropskega glasovanja v Franciji in Sloveniji! Dobra novica za vse Evropejce!" je dejala.
Ob nedeljskem volilnem razpletu je očitno vesel tudi stalni predstavnik Italije pri EU Piero Benassi. "Včerajšnje volitve nam dajejo dve državi, ki nameravata nadaljevati po poti evropske integracije. Za tiste, ki verjamejo v Evropo, takih pa nas je veliko in jaz vanjo vsekakor verjamem, je bil včeraj dan, ki nam daje veliko pozitivnih znakov in veliko upanja v težkem trenutku," je ocenil po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.
Na nedeljske parlamentarne volitve v Sloveniji se je na Twitterju odzval tudi Manfred Weber, vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).
Rezultatov neposredno ni komentiral, temveč je pohvalil stranko SDS, ker so "prevzeli odgovornost za Slovenijo in Evropo v izjemno težkih časih in dosegli rezultate". Ob tem je čestital tudi stranki NSi ter Mateju Toninu za "uspešno delo v vladi v zadnjih dveh letih".
V oči pa bode molk političnih predstavnikov slovenskih sosed.
Politico o 'hudem porazu' SDS, NY Times o 'referendumu o demokraciji'
Goloba opisujejo kot političnega novinca, ki je v politiko prišel potem, ko so ga odstranili z vodilnega položaja v njegovem energetskem podjetju, te volitve pa je označil za "referendum demokracije". Dodajajo, da bo vladajočo koalicijo najverjetneje skušal oblikovati z drugimi strankami z levega pola. BBC izpostavlja še, da je bila 70-odstotna volilna udeležba višja od pričakovanj, kar je 18 odstotkov več kot leta 2018, prav tako pa je bil pričakovan tesnejši rezultat.
"Stranka slovenskega premierja Janeza Janše je na nedeljskih državnozborskih volitvah doživela hud poraz in izgubila proti levousmerjeni stranki, ki je nastala šele v začetku letošnjega leta," poroča Politico. Zanje je spregovoril tudi slovenski politolog Alem Maksuti, ki je Janšo označil za največjega poraženca tokratnih volitev. "Glede na to, da je pri izjavah o goljufivih volitvah v ZDA podprl Donalda Trumpa, pričakujemo, da bo izpodbijal legitimnost volitev," je dejal.
Politico ob tem tudi navaja, da je več medijev, ki so blizu stranke SDS, po zaprtju volišč pisalo o ruskem vmešavanju v volitve. "Čeprav se ta informacija v uglednih slovenskih medijih ni pojavila, pa jo je na družbenih omrežjih delila Evropska ljudska stranka, katere članica je tudi SDS," so poudarili. Stranka je namreč na spletu izrazila zaskrbljenost nad morebitnim vmešavanjem Rusije v slovenske volitve, ki da je posledica "odločne in nedvoumne podpore, ki jo je Ukrajini izrazila Slovenija".
Sicer je Janševo vlado zaznamoval upad demokratičnih standardov, še pišejo. Kot je nedavno ocenilo poročilo organizacije Freedom House, se namreč Slovenija sooča z največjim demokratičnim upadom med vsemi 29 državami članicami. Pišejo tudi o tem, da so Slovenijo v času Janševe vlade pogosto primerjali z Madžarsko in Poljsko. "Škoda, ki je bila storjena v teh dveh letih, je velika. Prehod oziroma vrnitev v neko predjanševsko stanje pa bo zahtevala čas," je za tuj medij dejal Maksuti in dodal, da so pričakovanja sicer velika.
Toda SDS v nasprotju z ostalimi populističnimi strankami v Evropi vse od leta 2004, ko je prvič sestavila vlado, uživa zanesljivo okoli 20-odstotno podporo.
Precej pozornosti je slovenskim volitvam posvetil tudi ameriški New York Times, ki je dogajanje podobno kot Politico povzel s stavkom "V Sloveniji še en poraz za skrajno desne populiste v Evropi". Kot pišejo, zmaga nekdanjega predsednika družbe Gen-I obljublja obnovitev demokracije in svobode, tokratne volitve pa so označili za "referendum o demokraciji". Znova so tudi poudarili, da je Janša občudovalec Donalda Trumpa in da se zgleduje po madžarskem voditelju Viktorju Orbanu. Zapisali so tudi, da je bil v mladosti goreč privrženec komunizma in jugoslovanskega diktatorja Tita ter da je avtor številnih spornih izjav na Twitterju.
Ameriška tiskovna agencija AP News je prav tako poročala o prepričljivi zmagi opozicijske liberalne stranke in velikem porazu za populističnega predsednika vlade, ki je bil tarča očitkov, da je v času svojega mandata majhno članico Evropske unije potiskal v smer desničarskega populizma.
Viktor Orban je izgubil novega zaveznika v srednji Evropi, pa je zapisal francoski Le Monde. Janša, ultrakonservativni slovenski premier, je po dveh letih vodenja države, v katerih je po vzoru Orbana napadal medije in pravosodni sistem, z veliko razliko izgubil parlamentarne volitve v majhni balkanski državi, ki meji na Madžarsko. Golob, bogat poslovnež z dolgimi lasmi, je po bliskoviti kampanji ovrgel napovedi javnomnenjskih raziskav in zmagal z naskokom, kakršnega ni bilo od osamosvojitve leta 1991, saj je dobil 41 od 90 poslanskih sedežev, navaja časnik.
Britanski BBC pa piše o hudem porazu populističnega slovenskega premierja, ki mu ga je zadala levousmerjena stranka, oblikovana šele januarja. Kot dodajajo, so volitve zaznamovali očitki o spodkopavanju pravne države, zmagovalec volitev Robert Golob pa je dejal, da mu je zmaga omogočila, da državi "povrne svobodo".
Za Janšo, ki ga opisujejo kot odkritega podpornika nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pišejo, da je skušal priti do četrtega mandata na premierskem položažju in je volivce nagovarjal z obljubami o "stabilnosti", toda kritiki so mu očitali, da je vrsto let načenjal demokratične standarde in omejeval svobodo tiska. Spomnili so tudi na spore na evropski ravni, v katere se je zapletel zaradi neplačevanja Slovenski tiskovni agenciji (STA) in zavlačevanja pri imenovanju tožilcev.
KOMENTARJI (932)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.