O demografiji, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu: 'Korupcija v zdravstvu je luknja brez dna'

Kako do države, v kateri se bodo mladi odločali za otroke?

Prva tema soočenja je bila demografska slika države. Kociprova je poudarila, da je ključno, da se mladim omogočijo razmere, v katerih si bodo lahko čim prej ustvarili družino. "Pomembno je, da imajo službo, s katero lahko preživijo sebe in družino, da imajo rešen stanovanjski problem in občutek, da živijo v spodbudnem okolju, v katerem bodo njihovi otroci imeli srečno otroštvo in prihodnost." Je pa dodala, da imamo v Sloveniji veliko srečo, ker imamo  kvalitetno javno šolstvo: "Morda so šole – kot vsaka stvar – zaradi razvoja družbe potrebne sprememb, ampak javno šolstvo, ki vsem otrokom omogoča enakovreden start v življenje, je nekaj zelo pomembnega." Dejala je, da nasprotujejo vsem poskusom privatizacije šolstva.

Jerajeva je poudarila, da zagovarjajo pozitivno družinsko politiko, menijo pa tudi, da bi morali socialno politiko ločiti od družinske in z ukrepi pomagati mladim. "Sprejeli smo zakon o jamstveni shemi," pa je med drugim dejala o ukrepih aktualne vlade. Naštela je tudi nekatere druge: "V zadnjih dveh letih smo povečali tako otroške dodatke kot sredstva za novorojence, družine, starše smo razbremenili s spremembo zakona o dohodnini, smo pa želeli uvesti tudi socialno kapico, a še ni bilo dovolj podpore." V SDS sicer ne nasprotujejo zasebnim pobudam na področju šol in vrtcev: "Če želi nekdo svojega otroka vzgajati po nekih drugih vrednotah, mu moramo to omogočiti, to piše tudi v ustavi."

Klakočar Zupančičeva je uvodoma dejala, da imamo v Sloveniji z ustavo zagotovljeno svobodno odločanje o rojstvu otrok, kar je prav tako "pomembno pri tem, kako mladi načrtujejo družino". "Smo za to, da se mlade spodbuja, da imajo otroke, in sicer z aktivno politiko zaposlovanja, z dobro stanovanjsko politiko, da tudi pomagamo pri morebitni neplodnosti z biomedicinsko pomočjo, da se zagotovi ustrezno socialno varstvo, predvsem pa da vrtci ostanejo na tako visoki ravni kot zdaj."  Sicer pa je ocenila, da je po letih, ko je politika na področjih, povezanih z demografijo, počela premalo, čas, da se to spremeni: "Zavzemamo se za univerzalni otroški dodatek, deset let po prvi zaposlitvi pa naj bo dohodnina za mlade nič." Glede vrtcev pa je dejala, da želi spomniti na znan dogodek iz zasebnega vrtca pred nekaj leti: "Javni vrtci so regulirani, pravilno zastavljeni, v zasebnih vrtcih pa se lahko dogajajo stvari, ki so se že dogajale, torej neprimerno ravnaje z otroki." Na repliko, da za takšne dogodke niso imuni niti javni vrtci, pa je vztrajala, da je "možnost za to je precej manjša kot v zasebnih vrtcih". Se je pa po njenem mnenju med epidemijo z otroki ravnalo neprimerno: "V vrtcih maske, ki so jih morali nositi majhni otroci.  Meni – pa nisem zdravnica – se zdi to neprimerno. Zaradi ravnanja z otroki med epidemijo so se pri marsikom pojavile duševne težave."

Bregantova je poudarila, da je naloga države, da zagotovi razmere, v katerih bodo mladi z veseljem imeli otroke. "Da ne bodo obremenjeni s prekarnostjo, da bodo ustrezno plačani. Mladi ne potrebujejo miloščine države, ampak ustrezne razmere, da lahko trdno stojijo na svojih nogah." Pohvalila pa je delo vrtcev v Sloveniji, tudi na periferiji: "Želimo si decentralizacije, tudi pametnih vasi, ki pa bodo tudi v dobro starostnikov. Imamo dobro podlago."

Kljub dolgoletnim obljubam sicer ostaja dejstvo, da so plače prenizke, da mladi zapuščajo državo, da so vrtci, čeprav so za drugega in nadaljnje otroke brezplačni, še vedno dragi, vzgojiteljice pa plačane premalo …

"Zmoti me, da takrat, ko govorimo o mladih, o njih govorimo kot o neki zelo homogeni skupnosti," je dejala Hotova. Poudarja namreč, da gre za raznoliko skupnost, saj imajo eni boljša izhodišča kot drugi – tako pri plačilu v službi kot pri reševanju stanovanjskega problema. "Država mora vsem nuditi enake možnosti." Med prioritetami je izpostavila gradnjo najemnih stanovanj, odpravo prekarnega dela, ki je "le korak od revščine", dolgoročno se zavzemajo tudi za brezplačne vrtce. Nasprotujejo pa zasebnim vrtcem: "Bojimo se, da kakršna koli privatizacija tega vodi v popolno razslojevanje družbe." Prav tako se ni strinjala, da bi bili zasebni vrtci za lokalno skupnost cenejši, saj mora investitor takšnega vrtca marsikaj zagotoviti sam.

Plače v vrtcih in javno proti zasebnemu

V nadaljevanju so se dotaknili plač vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Ta težava v mandatu aktualne vlade ni bila rešena, čeprav obstajajo primeri, ko z vsemi dodatki ni dosežena niti minimalna plača.

"V šolstvu ima marsikatera skupina zelo visoke plače, drži pa tudi, da so nekateri plačani premalo," je dejala Jerajeva, ki se ji zdi neprimerno, da plačni sistem javnega sektorja omogoča, da je nekdo pod minimalno plačo. "Toda v dveh letih pri tej sestavi DZ in ko se je vlada morala ukvarjati z epidemijo, ni bilo časa, da bi se odprl plačilni sistem."

Na izziv voditelja, da pa so se o plačah pogajali v zdravstvu, je dejala, da so bili najbolj obremenjeni: "Lahko bi se nam sesul sistem, če ne bi ničesar storili."

Za morebiten prihodnji mandat je napovedala urejanje razmerij v plačnem sistemu – da se mora to dogajati v mirnejšem mandatu.

Bregantova je dejala, da seveda ni nobenega dvoma, da so plače zaposlenih v vrtcih, ki delajo z najmlajšimi, pri 740 evrih in plače mladih zdravnikov pri 940 evrih prenizke. "Naš javni plačni sistem ni več enoten. Ima takšne anomalije, da ne moremo govoriti, da je to urejeno. To je treba urediti." Predlagala je pogajanja z vsemi deležniki: "Zavzemamo se za meritokratsko nagrajevanje." Izpostavila pa je, da pri vsem skupaj ne gre le za plačilo, ampak tudi za ureditev delovnih razmer.

Maša Kociper je dejala, da je aktualna vlada dialog vodila le z nekaterimi skupinami. "Vsi se zavedamo, da bo treba na neki točki, ne glede na to, katera vlada bo, ta plačni sistem prevetriti, tako da bodo neka nova razmerja." Strinjala se je, da so vzgojiteljice plačane premalo: "Ampak neka resna, odgovorna vlada se vedno vpraša, od kod denar." Zato nasprotujejo zasebnim šolam in vrtcem, "kot jih razume desna vlada": "Pri nas šole in vrtce razumejo tako, da zasebni vrtec in šolo stoodstotno plača država, posameznik se pa samo odloči, da bo tam neka druga ponudba vzgoje ali varovanja." V SAB so sicer podprli pobudo občin, ki so želele, da bi občina, če ima dovolj mest v javnih vrtcih, morala izdati dovoljenje za odpiranje dodatnih zasebnih kapacitet. Ocenila je, da je to pravi pristop, saj da bi z odtekanjem denarja v zasebne ustanove sčasoma zmanjkalo denarja za plače v javnih vzgoji in izobraževanju, obnovo šol in tako dalje.

"Odprtje plačnega sistema s PKP 10 je bilo absurd, ki je odprl Pandorino skrinjico," pa je poudarila Hotova. Strinjala se je, da treba plačni sistem prenoviti: "Ampak izključno z dialogom." Tudi ona sicer meni, da "lahko na račun zasebnega izgubljamo javno": "V trenutku, ko se bo občinam bolj izplačalo podpirati zasebno, lahko v javnem izgubimo. Če bodo tam dali nekoliko višje plače, bomo vzgojiteljice, ki jih imamo zdaj v javnem, izgubili." Poudarila je, da se ne sme dopustiti, da bi se razgradil javni sistem, za katerega je treba poskrbeti z ustreznimi plačami in razmerami.

"Demonizacija česar koli, tudi zasebnega kapitala, ni umestna," pa se ni strinjala Bregantova. "Vprašati se moramo, kaj pravzaprav potrebujejo naši otroci. Seveda moramo najti ustrezno regulacijo, ampak če se izvaja enak program z enako kakovostjo, potem je prav, da je plačan. Kar se tiče tega, da bodo vzgojiteljice nekje plačane bolje kot drugje, pa je to krasno izhodišče, da se o plačah vzgojiteljic v javnem sistemu začnemo pogovarjati na drugačen način, saj to v resnici ne spodbuja le konkurence, ampak boljše delo na vseh nivojih, tudi državnem," je dejala.

130.000 državljanov nima osebnega zdravnika. Kaj zdaj?

Se nam torej v vrtcih lahko zgodi to, kar se dogaja v javnem zdravstvenem sistemu, ko ni zdravnikov? "Vemo, koliko je tistih, ki ne dobijo osebnega zdravnika, ker so zdravniki pri zasebnikih," je izpostavil voditelj.

"To ne bo držalo. Res je, da je 130.000 državljanov ostalo brez zdravnika, v Sloveniji manjka tisoč zdravnikov. V zadnjih desetih letih smo jih približno polovico izgubili, ker so šli v tujino, približno polovica pa jih sploh ne dela v zdravstvu. Kaj je torej narobe z našimi delovnimi razmerami? To moramo nasloviti," je dejala Bregantova.

Bregantova je tudi pozvala državljane, naj si ogledajo svoj plačni list in ugotovijo, koliko denarja namenjajo zdravstvu: "In zavod za zdravstveno zavarovanje, ki bi moral zagotavljati zdravnike, pravzaprav ni mehanizem, v katerem bi, čeprav si zdravstvu 40 let plačeval tako velike vsote, prišel do svojega zdravnika. Kakšne pogodbe imamo državljani z zavodom za zdravstveno zavarovanje?"

"V teh dveh letih smo storili kar nekaj korakov, da težavo rešimo," pa je dejala Jerajeva. "Povečali smo število specializacij, povečali smo vpis na obe medicinski fakulteti, pogovarjali smo se o novih plačnih razmerjih, zagotovili denar za izboljšanje razmer …" Zdravnikov pa se v dveh letih ne glede na ukrepe ne da narediti, je še poudarila. Rešitev za tiste, ki nimajo osebnega zdravnika, pa vidi v tem, da bi te paciente, dokler se ne zagotovi trajnejša rešitev, zdravniki sprejeli v zameno za nagrado. "V nadaljevanju pa je treba poskrbeti, da bo kadra dovolj," je prepričana. Izpostavila je, da se na pristojnem ministrstvu področje pripravlja kadrovska strategija, ki bo olajšala reševanje izziva. "Pa še nekaj smo zakomplicirali. V času vlade Mira Cerarja je ministrica Milojka Kolar Celarc v parlament prinesla zakon, ki je bil tudi sprejet, da morajo imeti zdravniki po končani fakulteti in opravljeni specializaciji še pet let imeti mentorja."

Bregantova je sicer poudarila, da imamo na nekaterih mestih dovolj zdravnikov, ni pa jih dovolj na nekaterih najbolj ključnih. "80 odstotkov zdravstvenih problemov se lahko reši pri družinskem zdravniku, če ga imaš. Ampak naši mlajši kolegi povedo, da zaradi razmer na primerni ravni tam ne želijo delati. Ostajajo v bolnišnicah, ker je delo tam drugače organizirano in plačano."

Hotova je dejala, da upa, da bomo ugotovili, kaj je šlo v času epidemije narobe, da se je povečalo število mrtvorojenih otrok. Sicer pa je izpostavila težave na področju ginekologije. "Podatek, da čez pet let 300.000 žensk ne bo imelo dostopa do ginekologa, je absurden in to moramo popraviti." Kot rešitev predlagajo dodatna sredstva – med drugim bi dvignili DDV ter zagotovili reorganizacijo in boljše upravljanje. Strinjala se je, da je treba okrepiti raven družinskih zdravnikov, da bo to delo za zdravnike privlačnejše. "Že na fakulteti jih moramo programsko usmeriti," je prepričana. Dejala pa je, da se "vse začne in konča pri denarju".

Kociprova je dejala, da v SAB želijo javno zdravstvo, ki pa mora biti učinkovito. "Vzpostaviti bo treba tudi več nadzora," je poudarila. Izpostavila je stisko, v kateri se znajdejo upokojenci, če ostanejo brez družinskega zdravnika: "Novega ne znajo iskati po spletu, zanje je pomembno, da ga imajo v bližini in lahko pridejo do njega." Poudarila je tudi nujnost krajšanja čakalnih vrst, za kar bi uporabili tudi zasebne zdravnike. Del nujno potrebnega denarja za zdravstvo pa bi dobili s centralizacijo naročanja, pri katerem se "izgubljajo milijoni".

Klakočar Zupančičeva je dejala, da podpirajo javno zdravstvo, med ukrepi pa je izpostavila prestrukturiranje zdravstva in boj proti korupciji: "Verjetno je denarja dovolj, rešiti pa je treba vprašanje, kam gre. Korupcija v zdravstvu je luknja brez dna."

Seksizem, fašisti in diktatorji ali zakaj je v politiki malo žensk

V nadaljevanju soočenja so se dotaknili tudi vprašanja majhnega števila žensk v politiki. "Ženske se težje odločijo za te funkcije. Danes nas zmerjajo s fašisti, diktatorji, in za ženske je to precej težko," je ocenila Jerajeva.

Kociprova meni, da se je treba aktivno truditi, da bi ženske privabili v politiko: "Se pa ženske res težje odločijo, težko je kombinirati družino in delo, mnoge ženske skrbijo še za starše in ob vsem tem biti vedno nasmejan in vse vedeti je res težko."

Hotova je sicer izrazila nasprotovanje kvotam: "Ženske smo absolutno enako sposobne kot moški, morale bi imeti enak dostop do vseh delov družbenega življenja. A ni tako. Ženske smo deležne izjemnih žaljivk, seksizma, ravno ta kampanja je pokazala, da kot družba nismo napredovali." Izpostavila je ukvarjanje spletnih komentatorjev z videzom, ne vsebino, in poudarila težavo žaljivega govora. "Začel se je v političnem prostoru in se prenesel v vse pore družbe. Lahko se ne strinjamo, ampak sporočilo lahko prenesemo argumentirano," je poudarila. Poudarila je tudi, da morajo moški pustiti nekaj prostora ženskam, predvsem pa jih dojemati kot enakovredne. "Toliko seksizma, kot sem ga bila v parlamentu deležna v zadnjih letih, nisem bila še nikoli," je dodala.

Bregantova je dejala, da želi v politiko prinesti empatijo in enakovrednost odnosov.

Klakočar Zupančičeva pa je dejala, da si ni nikoli mislila, da bo pristala v politiki, ker je pri nas "politika politikantstvo" in ker se sovražni govor "širi z vrha navzdol": "Ampak sem se odločila za politiko, ker so me nekatere stvari, ki so se dogajale v zadnjih dveh letih,  tako motile, da nisem mogla biti več tiho, čeprav sem bila zaradi tega tudi tarča groženj."

Ob koncu so se predstavnice strank dotaknile tudi področja pravne države. Medtem ko je Jerajeva menila, da Slovenci malo zaupamo pravni državi, končno pa je dovoljeno tudi kritično govoriti o sodstvu, je nekdanja sodnica Klakočar Zupančičeva menila, da ima aktualna oblast izjemno slab odnos do sodstva, to pa se pred njim ne more braniti, ker "ima zavezana usta": "Sodniki vedo, da bodo tarča javne diskreditacije. Pa veste, kaj to pomeni za sodnika, ki mora pred stranko vzbujati spoštovanje? Mi ne spoštujemo niti odločb ustavnega sodišča, krivimo ga celo za smrt ljudi, ker je ugotovilo neustavnost odlokov, ki so bili neustavni. Potem je pravna država v razsulu. In to moramo zgraditi."