'Ni pomembno, ali bo menedžer ali politik'

Četrtkovo soočenje na POP TV, v katerem so nastopili štirje najbolj verjetni kandidati za prihodnjega mandatarja Janez Janša, Gregor Virant, Zoran Janković in Borut Pahor, sta za oddajo 24UR OB ENIH pokomentirala Miro Kline in Simon Mastnak.

Po mnenju strokovnjaka za komuniciranje in marketing Mira Klineta je bilo soočenje precej zanimivo. V začetku je bilo po njegovih besedah zelo napeto, "zdelo se je celo, da se bo zgodila implozija", nato pa je napetost padla. S svojim vedenjem je po mnenju Klineta najbolje prepričeval Pahor, "ki je ubral tudi drugačen stil komunikacije, drugačen stil oblačenja, drugačno govorico telesa, po drugi strani pa še vedno vztrajal pri svojih šablonah, ki so ga pripeljale do tega, da je padel".

Finančni strokovnjak Simon Mastnak pa meni, da bi bili vsi štirje, če bi bili postavljeni v kako bolj razvito demokracijo ali ekonomijo, člani iste stranke, "ker govorijo zelo, zelo podobne stvari". Njihova mnenja se razlikujejo bolj ali manj le pri odnosu do državne lastnine, kjer se desna opcija bolj nagiba k prodaji določenih podjetij, leva pa temu ni tako naklonjena. "Sicer pa o programih in strategiji izhoda iz krize in o tem, kako naj bi Slovenija izgledala dolgoročno, ni bilo govora", pravi ekonomist.

Kline nadaljuje, da je med kandidati zelo težko najti velike razlike v stilu vodenja in načinu odločanja. Najbolj odločen se mu zdi Janša, "ker vodi z zelo trdo roko in gre naravnost naprej po poti, ki si jo je zamislil". Janković, ki navzven morda kaže močno socialno noto, pa je tudi sam navznoter precej naravnan k direktni akciji, ugotavlja Kline. "Najprej se je pripravljen pogajati, kar je tudi večkrat poudaril, potem pa hoče popoln mir in mora biti tako, kot si je sam zamislil," še pravi Kline.

'Ni pomembno, ali bo politik ali menedžer, pomembno je, da bo močna osebnost'

Mastnak meni, da bi moral novi premier najprej doseči nacionalni dogovor o tem, da bodo naslednja štiri leta verjetno najtežja v našem življenju. Analitiki namreč v nekem smislu napovedujejo konec evroobmočja, zato bi bilo treba nemudoma oblikovati scenarije o tem, kakšna bo prihodnost slovenske ekonomije in slovenskega finančnega sistema, če se ta najbolj črn scenarij uresniči. Na to se je treba potem ustrezno pripraviti, to pa pomeni: dokapitalizacijo bank in pripraviti podjetja na to, da bodo preživela.

"Za to je potreben močan voditelj, samo močna osebnost, z veliko kredibilnostjo bo lahko ljudi prepričala, da bodo štiri leta jedli skorjo z dreves, da se bomo nekako pregrizli skozi to obdobje. Spomnimo se, tudi v Parizu so goreli avtomobili, pa je Nicolas Sarkozy vendarle sprejel reforme, ki so Franciji omogočile, da ima enega najmočnejših gospodarstev," pravi Mastnak. Glede tega, ali bi moral biti prihodnji mandatar menedžer ali politik, se ne želi opredeliti, je pa povedal, da mora biti predvsem močna osebnost, ki ji bodo ljudje verjeli, ji zaupali in bili pripravljeni tudi na svojo lastno škodo delati za dobro države. "Takšne osebnosti pa za zdaj v Sloveniji nismo imeli in veliko vprašanje, kdo izmed omenjenih štirih je sposoben narediti ta velik korak naprej, da bo to v prihodnje postal," zaključuje Mastnak.

Glede tega, kaj je pomembneje, program ali osebnost, pa je Kline dejal, da program nikoli ni bil odločilen, "saj velika večina volivcev ni racionalna". Predvsem zato, ker ponavadi volijo tako, kot jim veleva srce. Zato bo po njegovem prepričanju izvoljen tisti, ki bo v zadnjem tednu pred volitvami uspel pokazati nekaj empatičnega zanosa in bo morda celo po pravici povedal, da bo v treh ali štirih letih pomembno odrekanje, da bomo lahko čez deset let boljše živeli in da mu bodo ljudje verjeli.