Pred nami je odločilni teden pred volitvami, za zmago pa se po zadnjih javnomnenjskih raziskavah borita predsednik SDS Janeza Janše in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Oba sta sodelovala tudi na četrtem predvolilnem soočenju na naši televiziji, a je Golob zaradi okužbe z novim koronavirusom v soočenju tokrat sodeloval prek videopovezave.
V soočenju so sodelovali tudi voditelji drugih političnih strank: Tanja Fajon (SD), Luka Mesec (Levica), Marjan Šarec (LMŠ), Matej Tonin (NSi), Alenka Bratušek (SAB) in Zdravko Počivalšek (Povežimo Slovenijo). O sestavi vlade bodo namreč odločale tudi manjše politične stranke.
Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba prehitela SDS. "Če ne bi bil on, bi bil pač kdo drug," je komentiral šef SDS Janez Janša in pojasnil, da se od leta 2008 na volitvah vedno pojavi "kakšen nov ali pa recikliran obraz". "Če bi lahko odločal o tem in bi delal prioritetno listo, bi bil Golob zelo visoko," je dodal. Golobu je tudi zaželel čimprejšnje okrevanje.
Golob medtem meni, da so novi obrazi prežvečena tema. "Sam nisem imel želje iti v politiko, a sem na koncu ugotovil, da ni nikogar drugega in da nimam druge izbire. Če želim, da bomo živeli v svobodni in odprti družbi, moram sprejeti za izziv," je dejal.
"Za NSi je prva prioriteta sestaviti desnosredinsko vlado, ki se je do zdaj izkazala za najboljše," je dejal Matej Tonin in dodal, da so po volitvah pripravljeni iti tudi v koalicijo z Golobom, le da na oblasti ne bo Levice. "V interesu Slovenije je, da Levica ne pride v naslednjo vlado, saj je njihov program škodljiv," je prepričan.
"Nocoj v oddaji nas je vsaj pet, s katerimi bi lahko sestavili vlado," je dejala Tanja Fajon ter naštela stranke koalicije KUL in Gibanje Svoboda.
O odhodu iz Gen-I-ja je Golob dejal, da je že februarja lani vedel, da bo sledila zamenjava, saj da jo je napovedal Bojan Požar. "Potem so se člani blizu SDS ponudili, da bodo urgirali, vendar jim nisem verjel. Verjeli so, da v stranki SDS še vlada poštenje in da vladajo argumenti, s katerimi bi stranko prepričali, da dela napačne strani. Jaz jim nisem verjel in sem se pripravljal celo leto. Tako smo na sceno stopili pripravljeni," je dejal.
"Mi bomo sodelovali z vsemi, ki so pripravljeni gledati v prihodnost," je dejal Počivalšek. "Upam, da nam bodo ljudje verjeli. Verjamem, da bodo volivke in volivci znali nagraditi tiste, ki gradimo," je dejal in poudaril, da so svoje uspehe večkrat tudi dokazali. "Država je danes v najboljši kondiciji od osamosvojitve," je zatrdil. "Kdor koli bo zmagal, bo potreboval partnerje," je medtem menil Šarec in izpostavil, da je nujno iti nazaj na ustavno pot, kjer bodo pravila za ministre in "navadne" državljane enaka.
"SAB bo močen del levosredinske koalicije," je dejala Bratuškova in dodala, da bodo tudi glas upokojencev. Povedala je še, da so pogumna in zanesljiva ekipa, ki zna reševati težave. "Tudi zdaj smo v velikih težavah, novo vlado čaka veliko dela. Mi se tega ne bojimo in dobro poznamo javne finance. Tako kot smo že, bomo tudi tokrat te stvari uredili," je jasna.
"Ko ste vrgli puško v koruzo, ko je bilo jasno, da bo tudi v Slovenijo prišel koronavirus, smo vas vabili v koalicijo, a tega niste sprejeli," je dejal Janša.
"Ta vlada spominja na potapljajoči se Titanik. Ta vlada ravna zelo neodgovorno in govori, kako daje vsakomur, a na koncu koncev le razporeja denar. Vse to bomo morali vrniti," je bil kritičen Šarec. "Če bi bilo tako lepo, kot govorijo gospodje iz vlade, bi imeli danes že potrjen Umarjev predlog. Zakaj tega nimamo? Ker bi sicer imeli veliko luknjo v državnih blagajnah. V našem proračunu že tako zeva petmilijardna luknja. Manjka vam približno 500 milijonov evrov," se je strinjala tudi Bratuškova.
Bratuškova je Toninu na besede, naj dovolijo, da desnosredinska vlada nadaljuje svoje dobro delo, odgovorila: "Če želimo Slovenijo pokopati."
Vprašanje nacionalizacije
Že od vstopa Levice v politiko in izjav poslanca Kordiša je v zraku vprašanje nacionalizacije, ki je zapisana v njihovem programu. "Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. /.../ Kmetijska zemljišča bodo lahko ostala v zasebni lasti, vendar ne v obsegu veleposesti," je zapisano v programu. Tega programa ni podprla nobena druga stranka v studiu. Mesec pa je dejal, da za sodelovanje z Golobom tega dela programa ne bodo postavili kot pogoj.
Šarec je debate o nacionalizaciji označil kot brezplodne. "Odgovornega politika, ki bi podprl nacionalizacijo, ni," je dejal, a sistem solastništva vendarle pohvalil. "Solastništvo ne more biti prisilno, moramo pa jih k temu spodbujati," je menil.
"Nikakor se ne strinjam s tem, da bi pustili desno sredinsko vlado," je poudaril Golob. Dejal je, da imamo v Sloveniji še veliko neizkoriščenega denarja. Poudaril je, da se dobre delavce v podjetju najlažje zadrži s stanovanjem ali solastništvom. "Mora pa biti zakonsko to tako regulirano, da mora biti vstop bolj, izstop pa manj ugoden. Na ta način lahko najboljše spodbujamo zaposlene, ker vedo, za koga delajo. Zase," je dejal.
Počivalšek: Država je podobna podjetju, ljudje bodo morali odločati, komu jo bodo zaupali
Počivalšek izpostavlja, da je stanje v Sloveniji lepo, ne glede na to, da sta za nami dve leti zdravstvene krize. Poudarja pa tudi, da je država podobna podjetju: "Slovenci in Slovenke se bodo morali odločiti, komu bodo dali možnost vodenja države."
Mesec je repliko namenil Janši. "Govorite, da Avstriji in Nemčiji gledamo v hrbet zaradi eksperimenta Levice. V hrbet jima gledamo zaradi tajkunov, zlivanja denarja v tujino in še marsičesa drugega," je dejal. A Janša se z njim ni strinjal. "Ko govorite o tajkunih, govorite glede gospoda Kordeža?" je žogico podal Mescu, ki pa mu je omenil Bavčarja, ki da mu vlada odpisuje dolgove, in druge. "Postopki so pod vašo vlado odpovedali," je bil kritičen Mesec.
"Imamo rekordno nizko brezposelnost, imamo dobro zaposlenost, imamo ljudi, ki lahko plačujejo davke, ki varčujejo – ta kapital moramo spraviti v aktivo. Tu se strinjam z Golobom," je dejal Janša.
Fajonova je oba okrcala glede "duela", ki sta ga imela Mesec in Janša. Ob tem je poudarila, da v Sloveniji ni vse tako lepo, saj je preveč ljudi, ki ne dosegajo minimalne plače in živijo pod pragom revščine. "V družbi nastajajo velike neenakosti," je dejala.
Želijo progresivno obdavčiti kapital, dodaja Fajonova: "Milijardo bi lahko na ta način prinesli v državno blagajno, s čimer bi lahko tudi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje."
Počivalšek je kritičen, da Socialni demokrati še svojih strankarskih financ ne morejo urediti. "Ne potrebujemo samo mišic, temveč tudi možgane. Podpiramo dohodninski zakon in v Sloveniji si želimo zadržati strokovne kadre, ki odhajajo v tujino. Smo konkurenčni pri nižjih plačah, popolnoma nekonkurenčni z okolico pa pri višjih plačah," je dejal.
"Delo je absolutno preveč obremenjeno, kapital pa bi obdavčili po smernicah OECD," je na to temo dejal Šarec. "Manjka najmanj 250 milijon evrov," je medtem dejala Bratuškova, ki je dejala, da ne bodo dovolili, da bi ljudem zniževali pokojnine. "Dobro je, da imamo gospodarsko rast in nizko brezposelnost. A enake podatke so uporabljali leta 2008, vemo pa, kje je kasneje Slovenija pristala."
"Na takšni točki bo Slovenija znova pristala tudi prihodnje leto, če boste vlado prevzeli vi," pa ji je odgovoril Janša, ki poudarja, da so se zadolžili po "izjemno nizkih" obrestnih merah.
Golob bi bolj obdavčil premoženje, ne le nepremičnin. "Prav je, da tisti, ki ima, tudi več da," je dejal. Na Janševe besede pa je dejal, da želi dvigniti dodano vrednost na zaposlenega. Poudarja namreč, da višja zaposlenost in nizka brezposelnost nista dovolj. "Treba bo zagnati izjemno močen investicijski cikel v digitalno in zeleno, sicer lukenj ne bomo mogli zakrpati," je dejal.
Naslednje soočenje bo na sporedu v petek, 22. 4., ravno tako s pričetkom ob 20. uri na POP TV.
Davčna politika Slovenije
"V Sloveniji so plače preveč obdavčene, zato se je razvila tekma za minimalno plačo. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bodo plače čim višje," je dejal Tonin in izpostavil, kako pomembno je, da dobre kadre zadržimo v državi.
"Zagovarjamo progresivno davčno politiko. Paziti moramo na izjemne socialne razlike, ki trenutno nastajajo," je dejala Fajonova.
Počivalšek se sicer z njo ne strinja. "Dodana vrednost je v Sloveniji naraščala. Naša dodana vrednost znaša enkrat več kot na Hrvaškem in dvakrat več kot v Srbiji. Želimo pa prepoloviti zaostanek za Avstrijo. Razbremeniti želimo delodajalce, da bodo lahko delavcem dali več. Prvi korak smo naredili z davčnim zakonom, narediti moramo tudi drugi korak," pravi.
Golob je na Počivalškove navedbe dejal, da cilj Slovenije ne bi smel biti le prepoloviti zaostanek za Avstrijo. "Cilj bi moral biti, da ulovimo Avstrijo skozi zelena in digitalna delovna mesta," je dejal in dodal: "Pot, ki jo vi navajate, je pot večnih hlapcev". Počivalšek je odvrnil, da leporečenje ni dovolj in izpostavil, da so v tej vladi veliko naredili. Golob je nato menil, da vlagajo v napačne stvari.
Janša kot težavo izpostavil, da Ljubljana generira več delovnih mest, kot je delovno sposobnega prebivalstva. Večina investicij še vedno ostaja v Ljubljani, je poudaril. "Šele ta vlada je investicije prerazporedila po vsej Sloveniji. To bo povečalo dodano vrednost v prihodnosti," je dejal.
Najprej je treba poskrbeti za najbolj ranljive – tiste, ki so pod pragom minimalne plače, je jasen Golob. "Moramo poskrbeti, da bomo imeli vsi dostojno življenje ter da bodo tisti, ki lahko dajo več, to tudi dali." Na opazke glede prodaje elektrike pa: "Dodano vrednost smo začeli ustvarjati, ko smo naredili spremembe, ko smo na vrh podjetja dali zeleno energijo. Takrat so ljudje v službo začeli prihajati zaradi poslanstva," je dejal.
"Eno so besede, drugo pa dejanja. Po zakonu o dohodnini, bodo imeli posamezniki na koncu leta višje plače," je dejal Tonin in bil kritičen do opozicije, ki zakon blokira. Predlagali so tudi, da bi morale brezposelne osebe po treh mesecih na zavodu za zaposlovanje sprejeti tudi delo, ki je stopnjo nižje od njihove izobrazbe, po šestih mesecih pa dve stopnji, je še dejal. "Pa lepo vas prosim. Zdaj bomo ljudi izobraževali, potem pa jim bomo dali delo za pol toliko, kot so se izobraževali," se s Toninom ni strinjal Mesec.
"Administrativno višanje plač ni rešitev, ki se jo lahko dela v nedogled. To moramo spremeniti," je dejal Šarec ter Toninove besede označil za floskule. "Treba je povedati, da se je v času naše vlade v primerjavi s Šarčevo vlado v državne blagajne steklo več denarja, to smo naredili tako, da smo ljudem pustili več v žepu," je odvrnil Tonin. Šarec pa je kritičen, da so le razbremenili najbolje plačani.
"Ljudem se mora splača delat. Podjetnikom pustimo delati, oni najbolj vedo, kako delati s svojimi podjetji. Potrebujemo več Akrapovičev, Boscarolov in Češkov," je menil Počivalšek. "Ta vlada za gospodarstvo ni naredila nič, pri plačah javnega sektorja ste naredili pravi kaos. To je prva stvar, ki jo bo morala nova vlada nujno sanirati," je menila Bratuškova in dodala, da so sprejemali takšne zakone, ki se jih ne bi smelo sprejemati.
Vpliv vojne v Ukrajini na slovensko gospodarstvo
Bo Golob zamrznil cene naftnih derivatov, tako kot trenutna vlada? "Cene nafte so se trenutno delno umirile. Bistveno huje je na področju zemeljskega plina, rahlo boljše pa na področju elektrike. Treba bo posegati torej na trg zemeljskega plina," odgovarja. Poudarja, da imamo dovolj elektrike, ki je proizvedena v Sloveniji, in da mora zato država tudi na tem področju regulirati cene za vse.
Da je treba kmetom v času krize pomagati, a da jim je treba pomagati tako, da jim ne bo treba delati zalog, je dejal. "Nato pa moramo po celotni prehranski verigi priti tudi do naslednjih sektorjev," je dodal. Poudarja, da ni vse le na vladi in potrošnikih, temveč tudi na plečih trgovcev. Z njimi se je treba začeti pogovarjati, je dejal in poudaril, da morajo tudi oni prevzeti del odgovornosti.
Da Golob v svojem govoru ni naštel rešitev, je medtem poudaril Janša. "Evropska unija vlaga ogromne napore v skupne nakupe, s čimer bi bili ti cenejši, ter v skupne transporte. Stvari se bodo stabilizirale, a morali bomo še dajati napore," je dejal. A zagotavlja, da jeseni ne bo nikogar zeblo in da ne bo nihče v temi.
Fajonova pravi, da so predlagali reševalni sveženj, kako bi lahko gospodarstvu pomagali tudi na prehrambnem področju. "Predstavili smo dolg akcijski načrt, s čimer želimo blažiti posledice krize v Ukrajini," je dejala.
"Naša vlada si intenzivno prizadeva, da bi se stvari na tem področju umirile. Naši ministri hodijo na sestanke, na katerih želijo zagotoviti nadomestila za ruske energente. Naša vlada je postavila dobre temelje," je dejal Tonin.
Bratuškova je medtem poudarila, da je bilo v Sloveniji precej upokojencev, ki jih je to zimo zeblo. "Ker ste odreagirali prepozno," je dejala. "Ko sem bila ministrica za infrastrukturo že takrat smo se začeli pogovarjati s Hrvaško. Želeli smo diverzificirati vire, a vi ste se mi smejali. Naše delo bi morali nadaljevati takoj, ne pa čakati, da nam gori pod nogami," je dejala.
"Odvisnost od fosilnih goriv ni rešitev. Naša prihodnost so veter, sonce in voda. Ampak za to je potreben čas. Prav tako moramo poskrbeti za drugo nuklearko," je dejal Počivalšek, ki je dodal, da so ukrepali takoj, ko so lahko.
Šarec se medtem strinja z regulacijo omrežnin. "Sedanje stanje ne sme trajati dolgo," je poudaril. Dodal je tudi, da je treba popraviti nacionalni načrt za odpornost in preiti na tiste vire, ki jih imamo na voljo, kot je na primer biomasa, ki jo je treba izkoristiti.
"Pripravljena je uredba za regulacijo cen osnovnih življenjskih potrebščin, ki bo sprejeta v naslednjih dneh, če se bodo cene le teh dvigovale," je dejal Janša.
Kaj se bo spremenilo po 24. aprilu?
"Treba je blažiti krizo in pomagati ljudem. Zagovarjali bomo samooskrbo in pomoč kmetom, vključno z odkupom pridelkov. Blaženje energentov in ukrepi proti revščini. Če bo kriza trajala, se bo treba pogovarjati tudi o tem, da se višajo tudi vsaj najnižje pokojnine in plače. Na srednji rok pa se moramo osvoboditi fosilnih goriv. Do leta 2030 bo morala imeti Slovenija jasne prioritete," je dejal Mesec.
"Ljudje bodo imeli 24. aprila zanimivo izbiro. Lahko se bodo odločili za stranke, ki se obračajo v preteklost, ali pa bodo izbrali stranke, ki so nekaj pokazale. Mi se bomo trudili iskati skupni imenovalec. Le skupaj lahko zmagujemo," je dejal Tonin. Med drugim je dejal, da bodo zagotovili dostopno javno zdravstvo. "Šli bomo v švicarski, avstrijski, nemški model," je dejal.
"Na prvi seji vlade bomo najprej imenovali državnega sekretarja za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu. Naša prioriteta je to. Nato bomo podprli predlog Inštituta 8., marec, osredotočili se bomo tudi na javni RTV. Menjali bomo vodilne na inštitucijah," je dejala Fajonova.
"Sloveniji bomo še naprej zagotavljali varnost, stabilnost in razvoj," je dejal Janša. Poudaril je, da je v teku veliko projektov, ki bodo to omogočili in so že v teku. "Ljubljani se morajo priključiti tudi ostali deli Slovenije. Za to si že prizadevamo. Nismo več laboratorij za eksperimente," je dejal.
Golob je izpostavil dve stvari. "Ne bomo čakali, da se vlada sestavi, da bi podprli civilno družbo. Poleti bomo govorili predvsem o tem, kako se bomo izognili novi koronakrizi," je dejal in poudaril, da ne želi, da bi še kdaj govorili o policijskih urah, obveznih maskah v šolah ali obveznem cepljenju. Je pa poudaril, da je treba zaščititi najranljivejši del družbe.
"Slovenija bo močna samo toliko, kolikor bo močno njeno gospodarstvo. Pavšalizirali bomo davke za obrtnike, gostince in kmete," je dejal Počivalšek.
"Naš najbolj kratkoročen cilj je, da 24. aprila zamenjamo to škodljivo vlado. Glavni izzivi so ureditev zadev v javnih financah, ureditev zadev s zdravstvu in, kar je za SAB morda še najbolj pomembno, poskrbeti za upokojence," je dejala Bratuškova.
KOMENTARJI (1858)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.