Po nezaupnici v državnem zboru je Borut Pahor postal premier, ki opravlja le tekoče posle. Predčasno je končal mandat, ki ga je Pavel Gantar pred odhodom s predsedniškega stolčka v parlamentu opisal z besedami: "Živeli smo leta burnega življenja."
Res je bilo burno. Vlado so zapustili številni ministri, (ne)uspešno se je borila s krizo, pretresali so jo škandali, ni ji uspelo uveljaviti po njenih trditvah nujnih reform. Pestila je vse večja draginja, sprejemali so rebalanse proračunov, govorilo se je o ukinitvi regresov za javne uslužbence.
Zaradi krize so propadla številna podjetja, med njimi nekoč paradni konji slovenskega gospodarstva Mura, Vegrad, SCT, Industrija usnja Vrhnika, Steklarska nova, Viator & Vektor. Mnogi delavci so šele "na cesti" izvedeli, da jim več let niso plačevali prispevkov. Bili so delavski in študentski protesti, stavke, brezposelnost je rasla. Motila je milijonska nagrada ob odhodu Marjana Kramarja iz Nove ljubljanske banke (NLB) in izplačevanje regresov v banki, ki je za dokapitalizacijo prejela državne milijone. Proračunski denar so dali tudi slovenskemu letalskemu prevozniku Adrii Airways, ki mu kljub temu ne kaže najbolje.
Končno so padli nekateri tajkuni, ki so pred krizo brez večjih težav dobivali posojila državnih bank za tihe prevzeme podjetij. Varčevanje v zdravstvu je šlo tako daleč, da so v zdravstvenih ustanovah opozarjali, da nimajo denarja za zdravila in operacije, zdravniki so grozili z umikom soglasij za dežurno delo. Obrtniki in mali podjetniki so med državljansko nepokorščino prosili za odlog plačil prispevkov in davkov, dvigovali so gotovino z bankomatov. Protestirali so neplačani podizvajalci, ki so gradili avtoceste. Medtem smo reševali države v evroobmočju, ki so se znašle pred bankrotom.
Med aferami so bile vidnejše domnevne vpletenost državnih ustanov v tragično zgodbo z bulmastifi, korupcija pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU), "pozabljivost" takratnega ministra Gregorja Golobiča o deležu v Ultri, ki je sklepala velike posle z državo. Slednjega se je zato prijel vzdevek "lažnivi kljukec", Pahor ga ni razrešil.
Čeprav je volivce za vladni (no, dejansko davkoplačevalski) denar za pokojninsko reformo prepričevala starleta Urška Čepin, je na referendumu padla, kampanja s Čepinovo pa je bila velika napaka vlade, ki med ljudstvom ni bila dobro sprejeta. Na superreferendumski nedelji, 5. junija, so volivci vladi trikrat rekli "ne", in sicer so glasovali proti pokojninski reformi, proti spremembam o delu na črno in proti zakonu o arhivih. Vinjete so nekatere razveselile, druge razjezile, uvedli so skupne počitnice.
"Irma, Katarina … Irma, Katarina ..."
Pahorju so večkrat očitali, da kot omahljiv šef ne zna udariti po mizi, o čemer priča posnetek seje vlade, na katerem se takratni ministrici Irma Pavlinič Krebs in Katarina Kresal pregovarjata o številu policistov. Njun nadrejeni in prvi v vladi medtem komajda pride do besede. Med spodrsljaji je drag projekt popisa nepremičnin. Davek na nepremičnine naj bi zdaj uvedli šele leta 2012 zaradi številnih napak. Na geodetski upravi so dobili nekaj tisoč pripomb lastnikov, čeprav je pri projektu popisa nepremičnin delalo okoli 2000 oseb, stal je skoraj 11 milijonov evrov.
V vodo je padel (vsaj na videz) dober posel. BMW je želel brezplačno posoditi limuzine serije pet, prihranjeni denar bi vlada namenila gradnji sončnih elektrarn. V vladni palači so takrat dejali, da drugih ponudnikov projekt ni zanimal, a na Toyoti so trdili drugače. Marca lani je Pahor uvedel semafor, po katerem naj bi bile vidne spremembe, ki jih uvaja vlada, zaradi varčevanja so ukinili nekatere policijske uprave.
Nepremišljene so bile Pahorjeve izjave, na primer, da ne more preživeti s svojo plačo. Študentom je povedal, da "mesečno zasluži 3002 evra, da s svojo plačo ne more preživeti meseca in živi od tega, kar je zaslužil prej. Tako da boste vedeli, da niste edini, ki se borite iz meseca v mesec, ampak se tudi predsednik vlade." Sicer si je res sam plačeval reprezentanco, pri čemer mu (žal) niso sledili ostali člani ministrske ekipe. Skoraj vsi ministri so trdili, da so varčni, a niso želeli zagotoviti, da si bodo sami plačevali delovna kosila, raje so varčevali pri rožah in papirju.
"Moram biti trezen, ker grem v parlament. Tam mora biti vsaj en trezen,'' so besede, s katerimi je na Škisovi tržnici zavrnil ponudbo za 'eks'. Študentu, ki je kričal nanj, pa je "zagrozil" z aretacijo in seveda pozneje poudaril, da se je samo šalil. V javnost je prišel posnetek 'off the record' pogovora, ko je pred novinarji dajal neformalne izjave o izolaciji Madžarske, ki so odmevale tudi v mednarodnem prostoru. Madžarska je zahtevala odgovore, Pahor je madžarskemu veleposlaniku predal sporočilo za premierja Viktorja Orbana, da bi se z njim rad pogovoril na štiri oči.
Z javnostjo je delil tudi zasebno življenje, med drugim z izjavo, da je za novo leto izgubil nedolžnost. Prav tako ni tajil, da ni zvest. Na slovesnem sprejemu Slavka Avsenika, ki je slavil svojih 80 let, je v duetu z Alfijem Nipičem na veliko presenečenje navzočih veselo zapel 'Slovenija, od kod lepote tvoje'. Po zmagi slovenske reprezentance z Rusijo, s katero so se uvrstili na svetovno prvenstvo, je našim nogometašem očistil "kopačke" in njihov uspeh opisal z besedami, da gre za "novico par excellence". Večkrat je tudi vzkliknil "krucefiks", namesto slovenskih se je rad posluževal angleških besed, kot na primer "so what" (pa kaj zato) in "unbelievable" (neverjetno).
Objave na Wikileaks niso bile laskave za Slovenijo. V depešah je pisalo, da naj bi Slovenija v zameno za obisk pri ameriškem predsedniku Baracku Obami sprejela ujetnika iz Guantanama. V Pahorjevem kabinetu so zanikali izsiljevanje za obisk, a zatem se je Pahor res srečal z njim in vlada je predlagala zakon o tujcih, ki bi omogočil sprejem zapornika. Jetnika iz Guantanama v Sloveniji sicer (še) ni.
Na slovenskem ozemlju so ujeli Hrvata Josipa Zagajskega, ki je želel izvesti atentat na slovenski politični vrh. Po obsodbi ga je Pahor obiskal v zaporu na Dobu, v stilu papeža Janeza Pavla II., ki je tudi obiskal obsojenca, ki ga je želel ubiti.
So bili ožji sodelavci res vredni zaupanja?
Pahor ni imel pretirane sreče z ožjimi sodelavci. Medtem ko je takratna vodja njegovega kabineta Simona Dimic trdila, da ni naredila nič nezakonitega, so prihajali na dan novi podatki, da naj bi obnovo na njeni hiši v Murglah opravljali Vegradovi delavci z materialom iz Celovških dvorov. Sporno naj bi bilo sodelovanje njenega strica z Darsom in posojilo, ki ga je dobila za obnovo hiše od NLB. Pod lupo naj bi bili posli državnega protokola z agencijo Escape, ki je v lasti njenega partnerja Romana Horvata.
Takrat je Pahor dejal: "Dimičevi zaupam. Je izobražena, inteligentna in lojalna, kar je na položaju pomembno. Z njo imam dobre izkušnje. Nisem človek, ki bi žrtvoval svoje sodelavce samo zato, da bi ostal na položaju. Če jih odslovim, moram vedeti, zakaj." Sčasoma je Dimičeva odstopila, čeprav ni nikoli priznala krivde, in pozneje vložila tožbo proti državi za tri plače.
Nosilec liste SD za Evropski parlament Zoran Thaler je bil vpleten v korupcijsko afero, Milan M. Cvikl naj bi prepisoval iz Wikipedie. Z generalnega sekretariata vlade je odšel na Evropsko računsko sodišče. Močno je bila na udaru notranja ministrica Katarina Kresal zaradi domnevnega vpliva ob aferi bulmastifi. Govorice, da je odvisnica, je ovrgla s testom za prisotnost mamil in psihoaktivnih zdravil, pri čemer ji sicer Pahor ni sledil.
Med "kiksi" je bilo imenovanje nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za posebnega zunanjega odposlanca in nato še njegovo "ustoličenje" na zunanjem ministrstvu. Čeprav je kot uradnik večkrat javno kritiziral vlado, Pahorja in ministra Samuela Žbogarja, se še trdno drži na stolčku. Domnevne nepravilnosti so odkrili pri razporejanju milijonov za Pomurje, na koncu je zato le odstopil Andrej Horvat, ampak šele po preiskavi na protikorupcijski komisiji. Ministri v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko so se verjetno tudi zato menjavali kot po tekočem traku.
Odšlo 12 ministrov
Pahorjevo mehko vladanje, ki ga je sam opisoval kot povezovalnega, se je kazalo navzven v številnih grožnjah o odhodu iz koalicije, ki so se na koncu uresničile. Mnogi so šušljali, da so ga želeli spodkopati tako v opoziciji kot podtalno v koaliciji, o čemer morda priča tudi podatek, da je vlado skupno zapustilo 12 ministrov. Za primerjavo: iz vlade Janeza Janše je vsega skupaj odšlo šest ministrov.
Kot prva je odšla ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner, ki ji je zmanjkalo "fizične in politične moči". Nasledil jo je Henrik Gjerkeš. Brez ministrskega stolčka je po priporočilu računskega sodišča ostal predsednik DeSUS Karl Erjavec, po njegovih besedah so ga odnesle "kante za smeti". Na njegovo mesto na okoljskem ministrstvu je prišel Roko Žarnić. Sledila je zamenjava v kmetijskem resorju. Po aferi bulmastifi je mesto Milana Pogačnika zasedel Dejan Židan, vmes ga je začasno nadomeščal Henrik Gjerkeš, hkrati tudi minister za lokalno samoupravo. Zaradi afere bulmastifi je položaj zapustila tudi državna sekretarka na ministrstvu Sonja Bukovec.
Med pripravljanjem na nepriljubljeno zdravstveno reformo in po sklenitvi domnevno sporne pogodbe za nabavo cepiva proti novi gripi je sledil odstop zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča, ki je povedal, da je odšel zaradi zdravstvenih težav. Nasledil ga je Dorijan Marušič. Mateja Lahovnika je na gospodarskem ministrstvu zamenjala Darja Radić. Gjerkeš je zapustil vlado, ko so ga med vožnjo v službenem audiju ustavili policisti in ga zaradi vožnje pod vplivom alkohola odpeljali na streznitev. "Lokalno službo" je za kratek čas prevzela Duša Trobec Bučan, po njenem odstopu jo začasno vodi Boštjan Žekš, ki si težko zapomni vse resorje, ki naj bi bili pod njegovim nadzorom.
Odstopili so Zaresovi ministri Gregor Golobič, Darja Radić, Irma Pavlinič Krebs in Majda Širca. Nasledili so jih začasni ministri. Kljub priporočilu računskega sodišča se je obdržal finančni minister Franc Križanič, Pahor ni želel razrešiti notranje ministrice Katarine Kresal. Na koncu je sama odstopila zaradi domnevnih nepravilnosti pri najemu prostorov za NPU. Bile so tudi interpelacije, ki so jih ministri uspešno prestali.
Kaj pa plusi?
Po izstopu DeSUS in Zares iz koalicije ter vse glasnejšim pozivom za predčasne volitve Pahor še vedno ni želel priznati, da je vlada v krizi. Dolgo je zatrjeval, da ni politične krize. Listo novih ministrov je vezal na zaupnico, ki pa mu je poslanci 20. septembra niso dali. V nedeljo, 4. decembra, bodo volitve, ki naj bi po napovedih poznavalcev močno premešale karte na političnem parketu.
A ni bilo vse slabo. Vlada se je zavezala k povečanju varnosti v prometu, za kar je sprejela štiri nove zakone. Spodrsljaj je bil le s predlogom, da bi morali vsi kolesarji nositi čelade, čemur se je ljudstvo uprlo s posmehom, zato je v državnem zboru prevladal razum in člen o obvezni čeladi je bil spremenjen z amandmajem.
Dvignili so minimalno plačo, objavili so črno listo delodajalcev, končno dogovorili odškodnine za izbrisane, se tudi na račun izredno dobrega odnosa med Pahorjem in hrvaško premierko Jadranko Kosor dogovorili za arbitražo. Ministrom in državnim sekretarjem so znižali plače ter zamrznili plače direktorjem v javnem sektorju. Ukinili so regres za nekdanje ministre, saj so ugotovili, "ker ne delajo, tudi dopusta nimajo". Končno so uzakonili nezdružljivost poslanske in županske funkcije, Slovenija je postala polnopravna članica OECD.
Vsak vladar neha vladati z razlogom. Tako je tudi Janez Janša leta 2008 izgubil volitve z razlogom. Več jutri v rubriki Volitve na 24ur.com ...
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.