'Že od leta 2008 so volitve tudi glasovanje za ali proti Janševemu taboru'

Ugledni raziskovalci in poznavalci javnega mnenja Mitja Hafner Fink, Andraž Zorko in Samo Uhan so v spletnem pogovoru v okviru projekta STAznanost z naslovom Javno mnenje v supervolilnem letu komentirali aktualno politično dogajanje in osvetlili odgovore na vprašanja o izzivih merjenja javnega mnenja in posledicah objav tovrstnih raziskav, zlasti pred odločanjem na voliščih, ki se ga bomo Slovenci letos udeležili skupaj šestkrat.

Glede zadnjega odločanja volivcev na referendumih analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko izpostavlja, da smo preteklo nedeljo volivci odločali o treh zelo različnih vsebinah, med njimi pa je izstopala tema o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), kjer je bilo tudi največ pozivov k mobilizaciji volivcev.

"Menim, da se je kar nekaj ljudi odločalo glede na vsebino referendumov, kajti, če bi se samo glede na odnos do tega, kdo je predlagatelj referenduma, bi bili rezultati za vse tri referendume enaki, pa niso bili," je poudaril.

V enem delu pa je pri glasovanju znova odločala tudi polarizacija volivcev, je dodal Zorko. Kot namreč ugotavlja, že od leta 2008 volitve zaznamuje tudi glasovanje za ali proti taboru Janeza Janše, kar je postalo še toliko bolj izrazito od zadnje vlade Janeza Janše. Kot prelomen trenutek, tako z vidika volilne kampanje kot visoke volilne udeležbe, je izpostavil tudi lanski referendum o vodah.

Tudi sociolog in član Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Samo Uhan meni, da so se volivci z odločanjem na referendumih opredelili do sprememb v domačem političnem prostoru. Ob tem je med drugim spomnil na referendum o RTVS v času vlade Boruta Pahorja, ko so se volivci o tem vprašanju odločili diametralno nasprotno kot preteklo nedeljo.

Posebnosti prvega kroga lokalnih volitev

Za merilce javnega mnenja so velik izziv tudi lokalne volitve. Zorko kot pozitivno presenečenje prvega kroga letošnjih lokalnih volitev med drugim izpostavlja rezultate v nekaterih mestih, kjer so se volivci odločili drugače kot v preteklih letih. Med drugim je izpostavil Celje, kjer dolgoletnega župana Bojana Šrota čaka drugi krog, in Maribor, kjer je v drugi krog prišel župan, ki ga je ljudstvo "enkrat že odneslo iz Rotovža".

Vsi trije sogovorniki pa kot posebnost prvega kroga lokalnih volitev izpostavljajo tudi dober rezultat stranke Gibanje Svoboda v občinskih oziroma mestnih svetih.

Čeprav nove stranke praviloma nimajo izoblikovane terenske mreže, po kateri bi lahko naslavljale volivce, in imajo zato nekdanji župani prednost, je dober rezultat Gibanju Svoboda uspel že takoj po državnozborskih volitvah in kmalu po ustanovitvi stranke, je opozoril raziskovalec in član Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Mitja Hafner Fink.

Na lokalnih volitvah je doslej veljalo v kamen vklesano prepričanje, da je podeželje "desno ali desno proti sredini", je dodal Uhan. Prav tako ga je presenetila hitra "detronizacija" prvaka opozicije Janeza Janše, ki ga njegovi nekdanji sopotniki oziroma somišljeniki zdaj pozivajo k odhodu s položaja.

Po Zorkovem mnenju bo zanimivo opazovati, ali se bo sprememba v političnem okolju, ki se je začela z lanskim referendumom o vodah, nadaljevala. "Zdaj sicer ne moremo več govoriti o uporu proti nekdanji vladi, ker te ni več. Še vedno pa lahko govorimo o neke vrste odporu do tovrstne politike. In ta se odraža tudi s tem, da je povsem nova stranka osvojila takšen delež glasov na lokalnih volitvah," je poudaril.

Glede vpliva javnomnenjskih raziskav na odločanje volivcev Zorko poudarja, da je ta vsekakor pomemben in legitimen vir za odločanje volivcev. "Raziskave javnega mnenja, ki so objavljene v petek zvečer, vplivajo na odločanje volivcev v nedeljo, in s tem ni nič narobe," je poudaril. Izpostavlja taktično glasovanje volivcev in ugotavlja, da se vedno večji del volivcev odloča tudi na sam dan volitev, nemalo tudi na podlagi zadnjih objavljenih javnomnenjskih raziskav.

Na vprašanje, kako velik mora biti vzorec javnomnenjskih raziskav, da je reprezentativen, Hafner Fink odgovarja, da večji, kot je vzorec, manjše so napake, večji vzorci so primerni tudi za bolj poglobljene analize, pravi. Zorko pa med drugim opozarja, da bo velikost vzorca poslej še večji izziv za merilce javnega mnenja, še zlasti v luči polarizacije volilnega telesa na dve politični stranki, ki sta vsaka na svojem polu, vse ostale stranke pa so močno zadaj in blizu skupaj.