Nekatere župane čakajo težave

Prva novica je zagotovo izguba večine, ki jo je dolga leta v 45-članskem ljubljanskem mestnem svetu imela Lista Zorana Jankovića. Velik razlog za to je bržkone vstop Gibanja Svoboda v lokalno politiko. V Ljubljani so si zagotovili osem sedežev v mestnem svetu. Sledijo SDS s šestimi, Levica s štirimi, SD in NSi s po dvema, medtem ko so Glas za otroke in družine, Lista šport za zdravje, Piratska stranka Slovenije, SLS in Vesna osvojili po en mandat. V taboru aktualnega župana so po objavi rezultatov že povedali, da so pripravljeni na sodelovanje z Gibanjem Svoboda in ostalimi v mestnem svetu. Zaradi slabega rezultata na volitvah v Ljubljani se je predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana Anže Logar odločil, da odstopi kot predsednik in se umakne iz ljubljanske politike.

Tudi v Mariboru bo mestni svet precej razdrobljen, saj se je vanj uvrstilo kar 11 list. Največ glasov je osvojila Lista Arsenovič za Maribor, ki bo imela 12 mandatov, le enega več od Gibanja Svoboda. Izzivalec aktualnega župana v drugem krogu Franc Kangler pa je s svojo listo osvojil osem mandatov. Sledi SDS s štirimi, ostalih 10 mandatov pa je razdeljenih med Listo kolesarjev in pešcev (2), SD (2), Gasilci Maribora (1), Levico (1), NSi (1) in Stranko mladih – Zeleni Evrope (1).

Negotovo bo tudi v Kranju, kjer je SD osvojil šest mandatov, prav toliko Gibanje Svoboda in SDS, le enega manj pa Resni.ca. Preostalih pet list je osvojilo devet mandatov. 

V Kopru je slavila Popovičeva lista Koper je naš, ki je osvojila 11 mandatov, a bo težko sestavila večino, saj se napoveduje povezovanje Liste aktualnega župana Aleša Bržana (9 mandatov) in Gibanja Svoboda (6 mandatov). Levica, Oljka, SDS in SD so osvojili po en sedež v mestnem svetu.

V Celju, kjer se bo presenetljivo odvil drugi krog volitev za župana, je Šrotova Celjska županova lista osvojila devet mandatov, Gibanje Svoboda sedem, SDS pet ter SD 3. Preostalih devet mest pa bo v rokah Celjske neodvisne liste (2), Levice in Vesne (2), SLS (2), Liste za Celje (1), NSi (1) ter Stranke za delovna mesta. 

V Novem mestu, kjer je premočno zmagal dosedanji župan Gregor Macedoni, je njegova lista izgubila tri sedeže, Gibanje Svoboda pa jih je osvojilo pet. Lista naš kraj – naše mesto je osvojila tri, toliko tudi SDS, po dva NSi, SLS, SD ter Solidarnost, enega pa ZZD, Konkretno in DeSUS.

V Velenju je zmago po pričakovanju odnesel SD (9), po pet sedežev v mestnem svetu pa bo pripadlo Gibanju Svoboda in SDS. ZAS je osvojil tri mandate, SLS in Naša dežela dva, Naše Velenje in NSi pa po enega. 

V Novi Gorici z oblikovanjem koalicije po vsej verjetnosti ne bo težav, saj je Gibanje Svoboda osvojilo 14 sedežev, sledita pa mu SDS in Goriška.si s po petimi. Ostale liste so si razdelile devet mandatov. 

V najmlajši mestni občini Krško je največ glasov pripadlo članom Gibanja Svoboda, ki so osvojili šest mandatov, SDS in SLS pa vsak po pet. S štirimi mandati bosta v novem sklicu mestnega sveta prisotni še Lista Dušana Šiška – energično za Krško ter Lista Modra smer. Ostalih pet sedežev gre med SD, DeSUS, NSi in Obtno-podjetniško listo. 

Na Ptuju bo 10 sedežev pripadlo SD, Lista Andreja Čuša in SDS pa sta osvojila po pet mandatov, Gibanje Svoboda 4. Resni.ca, Levica, Lista Ptuj je naš, NSi in SLS so osvojili po en mandat. 

V Murski Soboti je večina pripadla Gibanju Svoboda in SD, ki sta skupaj osvojila 16 mandatov v 25-članskem mestnem svetu. SDS jih je osvojil šest, ostale tri liste Lista za našo Soboto, Neodvisna stranka Pomurja in NSi pa po enega.

Slovenj Gradec, ki je župana dobil z zaprtjem volišč – Tilen Klugler ni imel protikandidata –, pa bo imel sledečo sestavo mestnega sveta: Lista Tilna Kluglerja osem mandatov, Gibanje Svoboda pet, SD pet, Slovenjegraška lista za mesto in vas štiri, SDS dva in NSi enega. 

Občinski svet – najvišji organ odločanja v občini

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Šteje lahko 7–45 članov, odvisno od velikosti občine. Kadar je članov občinskega sveta 11 ali manj, se ti volijo po večinskem volilnem sistemu, če pa je članov občinskega sveta 12 ali več, se volijo po proporcionalnem volilnem sistemu. Člani občinskega sveta so izvoljeni na lokalnih volitvah za štiriletni mandat, svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.

Na narodnostno mešanih območjih imata italijanska in madžarska narodna skupnost v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. V 20 občinah imajo po najmanj enega predstavnika tudi Romi. V občinske svete so lahko izvoljeni tudi tujci.

Pristojnosti občinskega sveta določa Zakon o lokalni samoupravi v povezavi z drugimi predpisi. Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge občinske akte ter prostorske in druge načrte razvoja občine. Sprejema občinski proračun in zaključni račun, imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta ter predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov in javnih podjetij, ki jih je ustanovila občina. Občinski svet nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede uresničevanja odločitev občinskega sveta, sprejema odločitve na podlagi predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut občine.