Soočenje tik pred volitvami: kaj obljubljajo v Ljubljani, Mariboru in Kopru?

SOOČENJE KOPRSKIH KANDIDATOV

Najprej so se soočili kandidati za županski stolček v Kopru Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana in Gibanje Svoboda), Boris Popovič (Koper je naš), Jadranka Šturm Kocjan (SD), Igor Colja (SDS) in Alan Medveš (Levica). 

Popovič je uvodoma aktualnemu županu Bržanu očital, da v času epidemije novega koronavirusa Koper ni imel župana, ta ni sklical kriznega štaba, Bržanu očita Popovič. Bržan mu odgovarja, da živi v navideznem svetu in da vsi kazalci kažejo, da gre Kopru bolje kot tedaj, ko je bil on župan. 

Popovič je na to odgovoril, da je bil Koper nekoč živahno mesto, zdaj pa je čisto zamrl. Bržan je na to odgovoril, da se imajo "občani čisto fajn, in to brez Popoviča". Kot pravi, se pa res ne ustvarja utrip po meri Popoviča. Popovič nadaljuje, da je bil Koper pred štirimi leti najbolj varna občina, danes pa ni več varnosti, odvisnežev je po njegovih besedah več in da je preprodaja drog v Kopru na vsakem koraku. Bržan na te očitke odgovarja, da se zaveda problematike droge v mestu, a da je takšno stanje podedoval, za to situacijo mu je žal in, kot pravi, se ni nič spremenilo kljub vsem preventivnim ukrepom. 

Šturm Kocjanova opozarja, da v vseh letih županovanja Popoviča in župana niso sprejeli občinskega prostorskega načrta. Kot pravi, ima Koper velike težave z vodo in da se v 20 letih na tem področju ni zgodilo nič. Teh ključnih zadev bi se lotila takoj, je dejala. Popoviču je očitala, da je med svojim županovanjem izgubil Ankaran in da zato ne bo nikoli več mogel biti župan. Popovič je na to odgovoril, da bodo o tem odločili občani in občanke. 

Kot je prepričan Medveš, demagogija občine Koper ne bo peljala v razvoj, pravi, da je treba gledati v prihodnost in nasloviti probleme, s katerimi se občina sooča, vanje zagristi in jih začeti reševati. Colja se s tem strinja, pravi, da zagovarja dialog in da je treba, če želijo dobro občini, delovati skupaj in dati ideološke boje na stran.

O oskrbi Kopra z vodo 

Za vodooskrbo mora poskrbeti država, na očitke, da ni poskrbel za vodo, odgovarja Popovič. Izpostavil je, da med njegovim županovanjem ni bilo redukcij vode. Bržan je o tem povedal, da med županovanjem Popoviča ni prišla v slovensko Istro niti ena dodatna kapljica vode. Popovič je te očitke zavrnil in dejal, da letos poleti ni bilo potrebno voziti vode s cisternami, saj je je bilo po njegovem mnenju povsem dovolj. Šturm Kocjanova podarja, da v Kopru nimajo stabilnega vodnega vira in da je treba tega nujno zagotoviti. Colja pravi, da so se to poletje nekaj naučili, če bi se to poletje zgodilo že prej, bi imeli do danes že 'preveč vode'. Kot pravi, bi lekcijo od narave morali dobiti že prej. 

O stanovanjski problematiki 

Bi obdavčili lastnike z dvema ali tremi stanovanji, če so ta prazna? Medveš se s tem strinja in poudarja, da je nesprejemljivo, da si številni danes ne morejo privoščiti strehe nad glavo. Colja se z obdavčitvijo drugega in tretjega stanovanja ne strinja: "To je čista napaka. Najemniki ne bodo zato imeli nižje najemnine," je prepričan, da bodo lastniki ceno prevalili na najemnike. Medveš mu je odgovoril, da zakon vključuje le prazna stanovanja in da bo takšen zakon pomagal pri reševanju te problematike. Davčna politika mora biti naravnana v smer, da spodbuja, da nimamo praznih stanovanj, je še enkrat poudaril Medveš. Kot pravi Šturm Kocjanova, želijo v prihodnosti poskrbeti za javno socialni del stanovanj. 

Popovič in Bržan sta se zapletla v očitke glede gradnje stanovanj med njunima mandatoma. Bržan pravi, da je težava v državni stanovanjski politiki. Kot je prepričan, lahko lokalna skupnost gradi javna najemniška stanovanja in da to počnejo. Popovič pravi, da so v njegovem mandatu naredili preko 1200 novih stanovanj in da bi v tem mandatu naredili še novih 600 stanovanj. V tem mandatu pa, kot pravi, ni bilo narejenih nič stanovanj, trdi Popovič. Bržan pa, da je leta 2016 od Popoviča podedoval "skrpucalo". Popovič Bržanu očita, da pri gradnji stanovanj podpira tajkuna in da to ne bodo stanovanja za prebivalce Kopra. Kot odgovarja Bržan, rešujejo problem gradnje stanovanj, ki je bil predmet 20-letnih gradbenih špekulacij. 

SOOČENJE MARIBORSKIH KANDIDATOV

Soočenje mariborskih kandidatov se je pričelo z afero, ki jo je spremljala cela Slovenija – ko je trenutni župan Saša Arsenovič v središču Maribora napadel mladoletnika. Ta naj bi po besedah Arsenoviča uničeval lastnino teniškega kluba. 

Kandidatka Lidija Divjak Mirnik je dejala, da se "župan ni odzval pravilno". "V Mariboru nismo znani po nasilju. Župana sem zato pozvala k odstopu, a tega ni storil," je povedala Divjak Mirnikova. Ta je sicer Arsenoviču in Kanglerju še očitala, da "sta v dogovoru". "Po Mariboru se govori, da gospod Kangler želi postati četrti mož države. Zato sta z Arsenovičem zmenjena, da on Kanglerja podpre pri volitvah za državnega svetnika," je dejala kandidatka.

Glede Arsenovičevega napada na mladoletnika je Kangler dejal, da "ne bo nikogar vzel v bran". Povedal je, da vsak politik odgovarja sam zase in dodal, da se bodo "Mariborčani na volitvah odločili, če bodo za napad Arsenoviča kaznovali ali nagradili". 

Arsenovič pa je dejal, da se je po incidentu sam pogovoril z očetom mladoletnika in mladoletnikom. "Pogovorili smo se. Za nas je zgodba zdaj končana."

Sicer pa sta kandidata Vojko Flis in Lidija Divjak Mirnik Arsenoviču očitala, da skrbi samo za središče mesta in manj za druge krajevne in četrtne dele mesta. "Gospod Arsenovič je res obnovil središče mesta, a pozabil je na druge dele Maribora," je dejal Flis. Divjak Mirnikova pa je dejala, da si je župan pred hotel namestil vodomet, v nekaterih delih Maribora pa nimajo pitne vode. 

Arsenovič je na to odvrnil, da je "ponosen, da razvija središče mesta". "Poleg tega, da smo prenovili središče mesta, skrbimo tudi za obrobje. Obnovili smo otroška igrišča in obnovili bomo greznico na obrobju. Izvedli smo skupaj 110 projektov za vse mestne četrti," je zavrnil očitke. 

Kandidat Dejan Kaloh pa je med burnimi nasprotovanji ostalih županskih kandidatov dejal, da "sam ponuja politiko dialoga". "In na tem mestu se ločim od drugih." Dodal je še, da je eden redkih, ki se je pri "Arsenovičevem napadu na mladoletnika" javno izpostavili in obsodil njegov napad. Prav tako je Kaloh Arsenoviču očital, da je "Maribor postal mesto duhov". Po njegovem je Arsenovič "mesto degradiral in ljudi iz Maribora izgnal".

Arsenovič je očitke zanikal in Kaloha povabil, naj pride v središče mesta na sprehod in bo videl, da "nima prav". "V Mariboru imamo renesanso. To lahko povedo vsi, ki tu živijo," je prepričan trenutni mariborski župan. 

Se je pa Kalohu v tem prepričanju pridružil Kangler, ki je dejal, da v središču mesta pogreša "več življenja". "Žal mi je, da imamo samo enkrat na leto martinovanje." Če bi bil sam župan, pravi, da bi poskrbel tudi za mlade. Po Kanglerjevem to pomeni, da bi poskrbel za "več dogodkov, ki bi povečali mestni vrvež," je zaključil Kangler.

SOOČENJE LJUBLJANSKIH KANDIDATOV

S slovensko prestolnico imamo opravka prav vsi, ne le tisti, ki v Ljubljani stanujejo. Na dan se v prestolnico, ki je tudi center državnih in upravnih organov, zgrne do 120.000 avtomobilov. V mestu pa zadnjih skoraj 16 let kraljuje Zoran Janković, ki ga ni zamajala še nobena afera. Ljubljanskega župana na tokratnih volitvah izzivajo Nataša Sukič iz Levice, Aleš Primc z liste Glas za otroke in družine, Tina Bregant, SLS in Naša dežela ter Igor Horvat iz SDS.

Zakaj je Sukičeva ljubljanskega župana obtožila, da je kandidat kapitala? "Pretirana turistifikacija, izrinjanje ljudi na obrobje ali celo izven Ljubljane, ker so podivjale cene nepremičnin, v centru pa se gradijo nesramno draga stanovanja," navaja slednja. A Janković se je branil, da je postala Ljubljana zanimiva za vse investitorje, priseljevanje in nova podjetja pa da pomenijo dodano vrednost za Ljubljano. Ob tem je zagotovil, da se ne gradi za elite.

Janković trdi tudi, da bodo cene stanovanj v prihodnjih letih padle. Vendar pa je Sukičeva jasna, da je treba graditi za ljudi. Pet odstotkov proračuna želi nameniti gradnji neprofitnih stanovanj, s čimer se Janković strinja, a dodaja, da naj ta denar prispeva država. "To je treba urediti tudi na državni ravni. To je treba delati z roko v roki z državo," se strinja tudi Sukičeva.

Aleš Primc je medtem dejal, da se sam ne ukvarja z županom, temveč z ljudmi. Da si pa ti želijo dobrega zdravstva, ki v času mandata Zorana Jankovića ni urejeno. Pa tudi, da je treba za ljudi v večnadstropnih stavbah zgraditi dvigala. "Več deset tisoč ljudi nima dostopa do zdravnikov. Ne smete voliti Zorana Jankovića, saj je on odgovoren, da je zdravstvo pristalo tu, kjer je," pravi ter ob tem zgotavlja, da bo sam to uredil v treh mesecih. Janković pa: "Vedeti je treba, kaj zakon omogoča. Primc lahko sanja, a to so le prazne sanje."

Očitki so tako leteli, da je Janković zanemaril zdravstvo in zavajal pri gradnjah. Kandidat SDS izpostavlja predvsem zavajanje z obljubami o gradnjah, Bregantova pa, da Janković v svojih 16 letih ni naredil nič za zdravstvo. Vendar pa je Janković slednji vrnil žogico z besedami: "Nekdo v naši družbi je bil nekoč sekretar na zdravstvenem ministrstvu. Je takrat kaj naredil?" Poudarja pa tudi, da se s težavo zdravstva sooča celotna Evropa.

Bregantova medtem, da se je z zdravstvom ukvarjala v času epidemije, zdaj pa da zdravniki "bežijo" iz Ljubljane. Zakaj? "Ostale občine se bolj potrudijo za njihove pogoje in plače," meni kandidatka. Horvat medtem Jankovića kritizira, da prihod ene zdravnice, kar je izpostavil ljubljanski župan, medtem ko ostali odhajajo, ni dosežek. "Župan mora poskrbeti za zdravje svojih ljudi," je jasen. Ob tem pa tudi, da je prepozno, da se župan teden pred volitvami sestane z zdravstvenim ministrom. "Vsak, ki bo prispel na župansko pozicijo, bo moral takoj zavihati rokave," pravi Horvat.

Da javno zdravstvo trpi že več let, a da lahko občina ob tem zagotovi kadrovska stanovanja, štipendira zdravnike in uredi pro bono ambulante za tiste, ki zdravnika nimajo, pravi Sukičeva. Ob tem se sicer strinja, da je župan naredil veliko dobrega za Ljubljano, vendar pa kljub temu meni, da kandidirati za župana že petič zapored ni demokratično. "V Levici se zavzemamo za omejitev mandatov na  dva mandata. Sicer se namreč lahko zgodi, da tvoje vladanje postane samoumevno in tako ne poslušaš tujih predlogov," meni. Janković pa ji odgovarja, da je ta odločitev v rokah volivcev.

'Treba je začeti delati na načrtu za tramvaj in ga zgraditi v 12 letih'

Sukičeva meni, da je treba ljubljanski potniški promet temeljito obnoviti in prenoviti. V center mesta pa da se ne sme privabljati avtomobile, kar se počne z gradnjo parkirnih hiš v centru. Linije niso dovolj frekventne, prav tako ponoči ne delujejo, poudarja Sukičeva. "Treba je delati na celotni prenovi teh linij in se povezati z mestnim železniškim prometom. Prav tako pa širiti kolesarske poti. Danes je treba začeti delati na načrtu za tramvaj in ga zgraditi v roku 12 let."

Janković bi medtem v petih letih prepovedal avtomobile na dizel v centru Ljubljane. "88 odstotkov prebivalcev živi v neposredni bližini avtobusne postaje," pravi Janković, ki ob tem dodaja, da je BicikeLJ prvak v Evropi. Taksa za ljudi, ki pridejo v center mesta, pa po njegovem mnenju naredi kontra efekt. Pravi namreč, da bi s tem zagotovili dostop le tistim, ki si to lahko privoščijo. Verjetneje pa je, da bi v petih letih prepovedali avtomobile na dizel.

"Ljubljani se mora izogniti tako tovorni kot tranzitni promet. Tu je odgovor železniški promet. Sem pa pristaš demokracije, zato bomo imeli to, kar bodo izglasovali Ljubljančani in Ljubljančanki," medtem meni Bregantova, ki ob tem poudarja, da Janković govori o številnih prisilah, tako na področju zdravnikov, kot avtomobilov v centru mesta.

Komu se nasmiha zmaga in kdo še lahko upa?

Spet je najbolj zaželen mariborski županski stolček. Po kar 18 pred štirimi leti se tokrat zanj poteguje 15 kandidatov. Med njimi je bil največ pozornosti deležen vnovičen spopad sedanjega in nekdanjega župana, Saše Arsenoviča in Franca Kanglerja, ki sta bila v nastopih v nasprotju s pričakovanji v kampanji prizanesljiva eden do drugega. 

Javnomnenjske raziskave jima napovedujejo veliko možnosti za ponovitev drugega kroga izpred štirih let, kamor pa bi se lahko namesto Kanglerja uvrstil tudi nekdanji direktor UKC Maribor Vojko Flis. Po zadnjem merjenju javnega utripa, ki ga je za Večer opravila Ninamedia, kandidata namreč loči manj kot odstotna točka. 

Flisa je Gibanje Svoboda uspelo privabiti na jezo SD, s katero se je prav tako dogovarjal za župansko kandidaturo, v drugem krogu pa mu proti Arsenoviču napovedujejo več možnosti kot Kanglerju. 

Na volitvah v mariborski mestni svet javnomnenjske raziskave najboljši rezultat napovedujejo Gibanju Svoboda, ki bo, če gre verjeti napovedim, močno premešalo karte tudi v ljubljanskem mestnem svetu. Lista Zorana Jankovića naj bi na njihov račun izgubila kar nekaj sedežev. "Svoboda se je načrtno odločila, da ne bo imela kandidata za župana, ker ocenjujemo, da je dosedanji župan Zoran Janković tisti, ki lahko konča projekte, ki jih je začel, v novem mandatu. Želimo pa biti najmočnejša stranka v mestnem svetu," je včeraj dejal Golob. 

A dejstvo je, da v Ljubljani kandidata, ki bi lahko pariral Jankoviću, preprosto ne najdejo. Ljubljanskemu županu se obeta že šesta gladka zmaga v prvem krogu volitev – po anketi, ki jo je za Dnevnik pripravila Ninamedia, bi zanj glasovalo skoraj sedem od desetih volivcev. 

V Kopru sta glavna akterja sicer ista kot pred štirimi leti, a nič ne kaže na ponovitev bitke v drugem krogu prejšnjih volitev, ko je Aleš Bržan Borisa Popoviča prehitel za vsega 17 glasov in mu po 16 letih spodmaknil županski stolček. Javnomnenjske raziskave tokrat Bržanu napovedujejo zmago v prvem krogu, je pa res, da se mu je od zadnjega merjenja Popovič uspel približati. Če se je v dneh pred volitvami trend padanja nadaljeval, bi vendarle lahko videli tudi drugi krog, kjer pa se zmaga spet obeta sedanjemu županu.

Nov mandat in zmago že v prvem krogu volitev ankete napovedujejo tudi kranjskemu Matjažu Rakovcu. Na volitvah ima pet izzivalcev, med njimi tudi nasprotnika iz drugega kroga pred štirimi leti Zorana Stevanovića, ki se mu obeta okoli desetina glasov. Zanimivo, obema se je novembra podpora v primerjavi z oktobrom dvignila.  

V Celju "večnega" Bojana Šrota, ki je moral v drugi krog le ob prvem naskoku na županski stolček daljnega leta 1998, izzivajo štirje kandidati. Da si bo brez težav zagotovila še štiri leta županovanja, ankete napovedujejo tudi ptujski Nuški Gajšek.

Drugi krog se obeta tudi v Murski Soboti. Vanj bi se lahko uvrstili Mitja Horvat, Andrej Mešič in Damjan Anželj, je pokazala raziskava za spletni portal Sobotainfo. Ob kar tretjini še neodločenih volivcev presenečenja sicer niso izključena. Teh gotovo ne bo v Slovenj Gradcu, kjer je izid volitev že znan: župan Tilen Klugler namreč nima protikandidata. 

V Novi Gorici je kandidatov šest, pričakovati pa je, da bo boj za zmago v volilni bitki potekal med sedanjim županom Klemnom Miklavičem in Samom Turelom. Zgodovina govori v prid Miklaviču: na županskem stolčku je šele štiri leta, Novogoričani pa tradicionalno svojim županom privoščijo dva mandata. A ne smemo pozabiti , da je Gibanje Svoboda, ki kandidira Turela, v Novi Gorici izjemno priljubljeno. Na volitvah v državni zbor so tu zabeležili najboljši rezultat v državi. 

V Novem mestu drugega kroga ne bo. Župana Gregorja Macedonija bo poskusil poraziti Srečko Vovko, ki pa je bil v času kampanje tih in manj opazen. V Krškem medtem med šestimi kandidati ni Mirana Stanka, ki trenutno vodi občini.