Kako bi kandidati za župana Velenju povrnili naziv 'mesto priložnosti'?

Velenje je ena od 11 mestnih občin in 6. največje mesto v Sloveniji.  V Mestni občini, ki se razteza na 83,5 kvadratnega kilometra, živi 33.715 prebivalcev, od tega okoli 14 odstotkov predstavljajo tuji državljani (podatek Surs za leto 2021). Stopnja registrirane brezposelnosti v avgustu 2022 je bila 6,4-odstotna, kar je več kot slovensko povprečje (5,5-odstotna brezposelnost). Šaleška dolina, v kateri leži občina, je močno povezana z energetiko oziroma Premogovnikom Velenje in sosednjo Termoelektrarno Šoštanj. V zadnjem času pa se spopada s krizo pri zagotavljanju primarne zdravstvene oskrbe, pomanjkanjem stanovanj in negotovostjo glede delovnih mest. 

Za stolček župana "mesta priložnosti", kot pravi mestni slogan, se poteguje šest kandidatov. Po dveletnem mandatu, ki ga je dobil na nadomestnih voltivah po smrti Bojana Kontiča, se za nov mandat poteguje 44-letni Peter Dermol (SD in skupina volivcev). Po izobrazbi je inženir elektrotehnike, svoje prve delovne izkušnje je od leta 2006 nabiral v Termoelektrarni Šoštanj, kjer je bil leta 2013 tudi imenovan za direktorja, a so ga leto pozneje odstavili. Že drugič za župana kandidira tudi 59-letni Benjamin Strozak (Dobra država), diplomirani inženir tehnologije polimerov, podjetnik, ki je med drugim tudi potapljač reševalec in predsednik društva starodobnikov. 55-letna Lidija Črnko (Gibanje Svoboda) je specialistka andragogike, ki je delala tudi kot programerka, trenutno pa je zaposlena v Knjižnici Velenje kot skrbnica informacijskega sistema. V bitko za naziv županje Velenja se podaja tudi 44-letna Lidija Šolinc (Resni.ca), ki je lastnica gostinskega lokala in organizatorka socialne mreže z modularno izbiro pomoč otrokom in mladostnikom. Med kandidati je tudi nekdanji direktor Premogovnika Velenje 62-letni Milan Medved (skupina volivcev), ki mu je leta 2018 celjsko sodišče dosodilo plačilo 130.000 evrov odškodnine zaradi spornega posla v času vodenja premogovnika. Plačilu naj bi se izognil tako, da naj bi premoženje prenesel na sorodnike. Že drugič se za župansko mesto poteguje tudi 52-letni Jože Hribar (Naše Velenje), po izobrazbi strojnik, sicer pa gostinec oziroma samostojni podjetnik, ki je sicer tudi mestni svetnik. 

Kandidatom smo zastavili nekaj vprašanj o perečih temah ter jih povprašali tudi o njihovih prioritetah, če bodo izvoljeni. Odgovore kandidatov objavljamo po vrstnem redu na glasovnicah. 

Kdaj bi morali zapreti Premogovnik Velenje in kako bi nadomestili delovna mesta?  

Velenjska občina je bila skozi svojo več kot 60-letno zgodovino močno zaznamovana z rudarstvom. A država se je odločila, da bo uporabo premoga postopoma opustila in posledično do leta 2033 velenjski premogovnik zaprla. Še danes pa naj bi bilo na Premogovnik Velenje posredno in neposredno vezanih kar 5000 delovnih mest. Jasno je torej, da bo moral novi župan voditi intenziven dialog z državno in evropsko politiko in se spopasti s temi napovedanimi spremembami. Kandidate smo povprašali, kako gledajo na ta izziv in kako bi se lotili prestrukturiranja delovnih mest, ki bodo z zaprtjem rudnika izgubljena?

LIDIJA ŠOLINC: "Glede premogovnika lahko povem le to: TEŠ je strateškega pomena za našo dolino in moramo iz njega iztržiti maksimum. Tako je tudi premogovnik, dokler le ta nudi delavcem varno delovno okolje, za nas zelo pomemben. Ko te varnosti več ne bo, pa o zaprtju nimamo več kaj razmišljati, ampak ga bo potrebno izvesti."

BENJAMIN STROZAK: "Premogovnik bo potrebno enkrat zapreti, to vemo vsi. Kdaj bo pravi čas, je odvisno od države, ki mora pripraviti energetsko strategijo. Moje mnenje je, da dokler je dovolj premoga in se ga lahko varno koplje, ni potrebe po zapiranju. Po oceni strokovnjakov je premoga dovolj do leta 2050. Delovnih mest, ki so direktno vezana na premogovnik, je okoli 1200. Pri zapiranju premogovnika bo vsaj polovica strokovnjakov ostala na delovnih mestih in bo zapirala premogovnik. Zapiranje premogovnika poteka več let in tu ne vidim neke večje težave za nadomestno zaposlitev presežnih delavcev. V Velenju imamo okoli 2500 gospodarskih subjektov, ki bi lahko brez večjih težav zaposlili te presežne delavce."

PETER DERMOL: "Svetnice in svetniki Sveta Mestne občine Velenje so se opredelili in izrazili pričakovanje odobritve najzgodnejšega roka za prehod regije iz premogovništva v letu 2042, z možnostjo 5-letnega prehodnega obdobja, saj v krajšem obdobju zaradi zahtevnosti in obsežnosti del pri odpravi posledic rudarske dejavnosti pravičnega prehoda ni možno izvesti. Kar pomeni, da bi do tokrat lahko imeli zagotovljen nadomestni toplotni vir, ustvarjenih okrog 5000 novih nadomestnih delovnih mest in socialno/ekonomsko varnost vseh zaposlenih, ki so posredno oziroma neposredno povezani s premogovništvom. V Mestni občini Velenje smo že začeli z ustvarjanjem pogojev za nova delovna mesta. V ta namen smo komunalno opremili Poslovno cono Stara vas, katera zemljišča smo namenili prvim 10 podjetjem. Med njimi so tudi investitorji, ki ne prihajajo iz našega okolja, bodo pa ustvarili nove zaposlitvene priložnosti na področjih, ki so na evropski ravni najbolj napredne. V novi finančni perspektivi bomo zaradi prestrukturiranja regije deležni še več finančnih sredstev. Za Šaleško dolino je na voljo 174 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, od tega bo 88 milijonov evrov namenjenih za razvoj gospodarstva in podporno okolje. Območni načrt je bil s strani Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko poslan Evropski komisiji, prve razpise za podjetja pričakujemo prihodnje leto. V občinski upravi zadnji dve leti pripravljamo dokumentacijo za razvojne projekte, za katere bomo črpali sredstva iz Sklada za pravični prehod, in sicer: širitev poslovnih con – PC Stara vas in PC Pesje; vzpostavitev industrijsko-tehnološkega parka; prenova Stare elektrarne v Center prihodnosti in preobrazba sistema daljinskega ogrevanja. Prav tako bomo še naprej nudili sistemsko podporo podjetjem. V Velenju bomo vzpostavili Center za pravičen prehod, ki bo nudil strokovno podporo pri realizaciji projektov poslovnih subjektov."

MILAN MEDVED: "Premogovnik Velenje bo enkrat seveda treba zapreti, ampak to se ne bo zgodilo tako kmalu, kot si morda nekateri želijo. Bi bilo pa treba čimprej sprejeti zakon o postopnem zapiranju premogovnika, temelječ na nacionalni energetski strategiji. In v zakonu je treba jasno opredeliti tudi proces nadomeščanja s postopnim zapiranjem premogovnika izgubljenih delovnih mest ter vire zanj."

LIDIJA ČRNKO: "Vlada RS je s sprejetjem nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij že določila datum zaprtja. S to odločitvijo bo Zasavski in Savinjsko-šaleški regiji omogočen neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega bo do leta 2027 na voljo preko 248 milijona evrov. Za Velenje bo ključno, da sredstva porabimo za razvoj gospodarstva na drugih področjih, da ne bo prihajalo do izgub delovnih mest. Podpirali bomo prizadevanja Premogovnika Velenje pri prestrukturiranju matične družbe in povezanih družb. Prizadevali si bomo za čimprejšnje sprejetje Zakona o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za naložbe in nove projekte ter nova delovna mesta. V lokalni skupnosti bomo začeli s komunalnim opremljanjem površin, ki imajo podjetniški potencial in pospešili dogovore z lastniki zemljišč."

JOŽE HRIBAR: "Rudnik se naj zapre, ko ali ne bo več varno izkopavanje premoga ali ko rudarji za tako mizerno plačo tega ne bodo več hoteli početi. Vsi sprašujejo, kdaj se naj rudnik zapre, nihče pa ne vpraša, zakaj imajo rudarji tako nizke plače. Za to delo so plačani premalo! Pa tudi v Gorenju so plače podpovprečne. Okoli delovnih mest: podjetja v občini trenutno potrebujejo čez 3000 delavcev, ki jih ne dobijo. Delovna mesta so. A težava so nizke plače. Velenje ima podpovprečne plače in te še vedno padajo."

Velenje: podnebno nevtralno in pametno mesto do 2030?

Čeprav se Velenje še vedno oklepa fosilnih goriv, pa je bilo poleg Ljubljane in Kranja izbrano v skupino 100 podnebno nevtralnih in pametnih evropskih mest. Občina se je s preostalima dvema nedavno zavezala za vzpostavitev slovenskega partnerstva pri preobrazbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030. Glavni izzivi, s katerimi se bodo mesta soočala, bodo odmik od politike, ki podpira fosilno strukturo, in spodbujanje trajnostnih rešitev na vseh področjih delovanja, upoštevanje sodobne znanosti na področju zelenega urbanega načrtovanja, povezati deležnike in vzpostaviti participativno odločanje na poti v podnebno nevtralnost ter vzpostavitev sistema za spremljanje napredka. Kako nameravajo kandidati vse te cilje doseči?

ŠOLINC: "Kar se tiče podpisa o podnebno nevtralnem in pametnem mestu, je potrebno povprašati trenutno oblast, kako si je to zastavila. Mi pa bomo zagotovo stremeli k temu, da bomo to poskusili uresničiti." 

STROZAK: "Sledili bomo podpisani strategiji za dosego teh ciljev. Pametno mesto s pomočjo digitalizacije. Avtobusi na vodik, zmanjšanje količine odpadkov na osebo. S pomočjo večjega števila zasajenih dreves postati še bolj zeleno mesto. Žal pa se je v zadnjem obdobju kar veliko dreves podrlo v mestu in niso bila nadomeščena z novimi. V mojem mandatu bomo zasadili za vsako podrto drevo dve novi."

DERMOL: "Misija 100 podnebnih in pametnih mest pomeni za Mestno občino Velenje izziv, kako zmanjšati oziroma izničiti emisije toplogrednih plinov v vsakodnevnem življenju, tako pri viru za sistem daljinskega ogrevanja kot tudi prometu, pa seveda tudi na vseh ostalih področjih, v gospodinjstvih, industriji, kmetijstvu. Predvsem se moramo naučiti varčevati z električno in toplotno energijo, energetsko sanirati vse javne stavbe, ki še niso, potrebno bo razmisliti o naših potovalnih navadah in poiskati alternative prevozom z avtomobilom, tako na kratke kot dolge razdalje. Računamo na sodelovanje z državnim nivojem, saj je veliko sistemov, ki so bistveni za doseganje podnebne nevtralnosti, državnih, prav tako bomo za prilagajanje in zmanjševanje izpustov potrebovali večja finančna sredstva. Seveda bo pri realizaciji teh projektov potrebna dobra organizacija in angažiranost čim širše javnosti, vendar za dobrobit vseh nas. V podporo smo ravno pred dnevi v središču mesta odprli Energetsko pisarno, kjer bodo strokovnjaki z brezplačnimi nasveti občanom zagotavljali informacije o učinkoviti rabi toplotne energije, o varčnejši rabi toplotne in električne energije, o spodbujanju energetske samooskrbe z električno energijo, ponujali pa bodo tudi vse aktualne informacije o preobrazbi sistema daljinskega ogrevanja."

MEDVED: "To je cilj, ki zahteva celostno preobrazbo lokalne skupnosti, usklajeno in močno povezovalno delovanje prav vseh deležnikov v občini ter številne ukrepe na različnih področjih. Morda na tem mestu izpostavim nekatere od njih: visoka stopnja energetske in prehranske samooskrbe, trajnostna mobilnost in digitalizacija. Veliko dela bo treba vložiti tudi v osveščanje in izobraževanje vseh, ki v občini živijo in delajo."

ČRNKO: "Misija za podnebno nevtralna in pametna mesta podpira in promovira Velenje kot eno od stotih mest pri njihovi preobrazbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030 in bo spremenila mesto v eksperimentalno in inovacijsko središče za vsa ostala evropska mesta. V Velenju se zavedamo odgovornosti, pa tudi izzivov, ki jih podpis zaveze prinaša. Spremembe seveda lahko uresničimo le s skupnimi močmi, zato bomo ustanovili medmestne delovne skupine za izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj za pospešitev razogljičenja. Velik izziv pri tem ostaja preobrazba daljinskega ogrevanja, zeleni prehod in morda uvedba trajnostnega lokalnega prevoza. Skupaj s Centrom za pravičen prehod bomo organizirali dogodke za informiranje in izobraževanje o podnebni nevtralnosti, sodelovali v ustreznih evropskih projektih ter spodbujali nastajanje pilotnih projektov. Kot primer dobrih praks bomo Velenjčani k podnebni nevtralnosti vzpodbujali tudi druga slovenska mesta."

HRIBAR: "Občina marsikaj podpisuje, večina teh zavez je bolj marketinške narave. Po eni strani so proti zapiranju premogovnika in Teša, po drugi strani bi pa bili podnebno nevtralni. To pač ne gre. Če se ne bo uredilo daljinskega ogrevanja, se bodo ljudje kmalu spet greli na drva in premog. Ker to prepiranje za ceno s Teš gre samo v škodo ljudi."  

Kako bi kot župan reševali težave v ZD Velenje? Ali boste zahtevali menjavo vodstva?  

V začetku meseca je vodstvo Zdravstvenega doma Velenje na novinarski konferenci opozorilo na preobremenjenost zdravnikov, kljub temu da se je število zaposlenih v ZD v zadnjem desetletju povečalo. ZD pokriva območje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer ima stalno prebivališče prijavljenih okoli 45.800 ljudi. Kako bi kandidati reševali težave v ZD Velenje in ali bodo morda zahtevali menjavo direktorja Janka Šteharnika?  

ŠOLINC: "Zdravstvo v Velenju je ta hip na zelo slabem glasu. Dobri zdravniki nam odhajajo, kar je prvi pokazatelj, da so razmere v tem zavodu zaskrbljujoče. Gospoda direktorja osebno ne poznam, ampak s svojim govorom na novinarski konferenci nam je dal jasno vedeti tudi z besedami, da boljše ne bo ... Kar pomeni z moje strani menjava vodstva zagotovo."

STROZAK: "Kot župan bom seveda naredil vse, kar je v moji moči, da se stanje v ZD Velenje sanira. Po mojem mnenju in mnenju večine občanov je za stanje v ZD Velenje krivo vodstvo na čelu z direktorjem ZD. Zahteval bom menjavo vodstva preko sveta zavoda. Do sedaj se svet zavoda s tem ni ukvarjal. Za stanje mnogi krivijo sistem, vendar stranka SD, ki je na oblasti v Velenju že 30 let in s presledki v državi malo manj, ni naredila ničesar, da bi se zdravstveni sistem uredil."

DERMOL: "Zagotovo so potrebni dodatni ukrepi na področju zdravstva tudi v naši občini. Nujno je potrebno izboljšati komunikacijo z občani. Lokalna skupnost sofinancira nakup opreme v ZD Velenje, omogočamo nujno zobozdravstveno pomoč, sofinanciramo investicije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, omogočamo delovno terapijo na domu, ki jo je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije letos maja ukinil, podpiramo sistem prvega posredovalca in zagotavljamo zadostno število defibrilatorjev. Do 2024 želimo skupaj zaključiti celovito energetsko sanacijo (trakt A), s katero bomo bistveno znižali stroške delovanja ZD Velenje in hkrati izboljšali pogoje za zdravstveno oskrbo. Z investicijo bomo pridobili eno nadstropje in okrog 16 sodobnih ordinacij."

MEDVED: "Glede na trenutne razmere in potrebe občank in občanov bo zagotovo ena prvih stvari, ki se jim bom intenzivno ter z vso resnostjo in odgovornostjo posvetil, zagotavljanje kvalitetnih in dostopnih zdravstvenih storitev v občini. Preden se s težavami Zdravstvenega doma Velenje in razlogi zanje ne seznanim podrobneje, se o vodstvu javnega zavoda in morebitnih spremembah ali sankcijah ne morem izrekati."

ČRNKO: "Problem zdravstva je večplasten in tako je potrebno iskati tudi rešitve. Na nivoju države bo potrebno poiskati sistemske rešitve za učinkovit javni zdravstveni sistem na primarni ravni in obvladovanje čakalnih dob na sekundarni ravni. Ključen cilj je, da imajo vsi ljudje v naši občini dostop do osebnega zdravnika. Tu pričakujem izdatno podporo in sodelovanje z ministrom Bešičem Loredanom, ki je član Gibanja Svoboda. Opravili bomo tudi analizo stanja in organizacijske klime, ki vlada v ZD Velenje. Pomembno vlogo pri tem bo odigral svet zavoda. V kolikor svet zavoda ne bo znal sam poiskati rešitev v okviru pristojnosti, bomo kot ustanovitelj skupaj z drugima dvema občinama zahtevali zamenjavo članov sveta zavoda in v nadaljevanju ustrezno ukrepanje."

HRIBAR: "Sam sem že zahteval menjavo vodstva, napovedal sem nujno razrešitev, v kolikor bom izvoljen. Ker takšne arogance, ki jo premore sedanji direktor, še nisem videl. Za težave zdravstvenega doma krivi paciente, obenem pa napoveduje, da nikoli ne bo boljše."  

Kaj so največje težave v MOV?

Predvolilno kampanjo v Velenju so zaznamovali številni video nagovori kandidatov na različne teme. Na račun aktualnega župana so med drugim leteli očitki v zvezi z že končanimi velikimi občinskimi projekti, kot sta Vista in Staro Velenje, ki po mnenju nekaterih kandidatov nimata ustreznih vsebin oziroma funkcij. Ker kandidati prihajajo z različnih vetrov, smo jih povprašali, kaj so trenutno po njihovem mnenju največje težave v Mestni občini Velenje. 

ŠOLINC: "Glavna težava v naši občini ne le ta hip, ampak že desetletja sta klientelizem in nepotizem, kajti vsi javni zavodi so več ali manj povezani s stranko SD, tako so tudi delovna mesta z njimi povezana. Kot veliko težavo v zadnjem času pa poslušamo ljudi, da jih zelo moti množično priseljevanje točno določenih priseljencev, katerim se prilagajamo mi. Ljudje imajo občutek, da imajo ravno ti več prioritet v samih institucijah kot domačini. Med eno večjih težav pa se seveda šteje tudi zdravstvo v našem zdravstvenem domu."

STROZAK: "Glavna težava MOV je ZD Velenje, nepotizem in klientelizem. Cestna infrastruktura, promet, daljinsko ogrevanje, pomanjkanje stanovanj, projekti brez vsebine. Imamo veliko praznih prostorov, ki nimajo vsebine in življenja. Poskrbeti za mlade in starejše."

DERMOL: "Velenje je na pomembni prelomnici in pred nami so veliki izzivi. Proces prestrukturiranja, ki je za Šaleško dolino nujno potreben, moramo speljati v skladu z načeli pravičnega prehoda. Tukaj govorimo o ljudeh, o njihovih službah, družinah. O prihodnosti naših občank in občanov. In tega v Velenju ne bomo prepustili naključju! Imamo znanje, imamo ljudi, zastavljene imamo odlične projekte, ki veliko obetajo, in z njihovo realizacijo bomo lahko ponovno dokazali, da je Velenje še vedno mesto priložnosti."

MEDVED: "Veliko težav se je v zadnjem obdobju nabralo v Velenju, skupni imenovalec velike večine teh pa je nesuvereno in nekompetentno, a hkrati arogantno vodstvo občinske uprave, ki je povsem izgubilo občutek za mejo in razliko med pristojnostmi in nalogami občine ter strankarskim udejstvovanjem, pa tudi med javnim in zasebnim."

ČRNKO: "V MO Velenje se soočamo s problemi zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja, zelenega prehoda in pravičnega izstopa iz premoga. Te teme bodo prevladovale v naslednjem štiriletnem obdobju. Prava vizija in strategija za rešitev vseh izzivov bosta zato odločujoči za razvoj mesta v naslednjih desetletjih. V Gibanju Svoboda smo prepričani, da jo lahko volivkam in volivcem ponudimo. Kratkoročno pa se soočamo s krizo vrednot v lokalni skupnosti in klientelizmom. Občinska uprava ne deluje niti optimalno niti transparentno. Razvojni kazalniki nas uvrščajo med občine z negativnim trendom, na prebivalca pa manj evropskih sredstev, kot je povprečje v Sloveniji. V savinjsko-zasavski regiji se glede poslovno uspešnih podjetij lahko primerjamo samo še z občino Šmarje pri Jelšah, boljše poslovne kazalnike dosega celo naša sosednja občina Šoštanj."

HRIBAR: "V prvi vrsti zdravstvo, stanovanja, propadajoči športni objekti, prepočasen razvoj in očitno nezadovoljstvo ljudi, posledično pa je na ulicah vedno več prepovedanih drog." 

Česa bi se kandidati lotili najprej?

Kandidate smo povprašali tudi o tem, katere bodo njihove prioritete, če bodo v nedeljo izvoljeni za novega župana Mestne občine Velenje? Katerih izzivov se bodo lotili najprej?  

ŠOLINC: "Kot prioritetno nalogo smo si zagotovo zastavili ravno to, kar sem omenjala zgoraj. Urediti te točke in seveda veliko več narediti za mlade, kot dela trenutno vodstvo MO. Vsekakor pa bom kot županja pripravljena prisluhniti slehernemu posamezniku, kar pomeni, da bomo tudi skupaj iskali rešitve za boljši jutri vseh nas."

STROZAK: "Naše prve naloge za izboljšanje življenja v Velenju bodo:

- Ureditev razmer v zdravstvenem domu Velenje. Zagotoviti dostopno in učinkovito zdravstvo v občini Velenje.

- Dati vsebino prostorom in izkoristiti potenciale mladih in upoštevati želje in potrebe starejših. Imamo lepe prazne prostore, ki samevajo brez vsebine in življenja.

- Uvesti v Velenju participativni proračun, da bodo občani vključeni pri odločanju, kateri projekti so potrebni za boljše življenje v občini Velenje. Le tako bodo občani udejanjili svoje želje in potrebe. Projekti bodo pregledno vodeni in nadzorovani s strani občanov.

- Urediti cestni promet v Velenju.

- Potrebe primestnih krajevnih skupnosti bolj upoštevati pri izvajanju proračuna.

- Pregled in optimizacija projektov v teku in bodočih projektov.

- Pripraviti pogoje za prezaposlitev delavcev iz premogovnika."

DERMOL: "Nadaljevali bomo s pripravami vseh projektov, ki jih z naslednjim letom začenjamo izvajati v tej finančni perspektivi (projekti v sklopu prestrukturiranja regije; projekti za dvig kakovosti bivanja; projekti za obogatitev storitvene dejavnosti ...). Z dokončno vzpostavitvijo Energetske pisarne bomo nudili strokovno pomoč občanom in poslovnim subjektom na področju oskrbe in porabe toplotne energije; z vzpostavitvijo Centra za pravičen prehod pa bomo nudili strokovno podporo vsem deležnikom v procesu zagotavljanja pravičnega prehoda v procesu prestrukturiranja regije. Spremljali bomo dogajanje na energetskem trgu in z različnimi ukrepi preprečevali vpliv energetske krize na naše občane, s ciljem, da zagotovimo socialno varnost vseh, ki živijo na območju Mestne občine Velenje. Prav tako bomo pripravili delno reorganizacijo občinske uprave, z namenom dviga produktivnosti in učinkovitosti dela."

MEDVED: "Najprej se bom lotil skrbnega pregleda poslovanja občinske uprave ter dejanskega stanja na posameznih področjih, takoj nato pa oblikovanja konkretnih ciljev s terminskim in izvedbenim načrtom ter delovnih in projektnih skupin, ki bodo z odgovornim in gospodarnim ravnanjem cilje uspešno in učinkovito dosegale."

ČRNKO: "Če mi bodo volivke in volivci zaupali vodenje MO Velenje, bomo po pogovoru z novimi sodelavci natančno pregledali proračun za leto 2023 in optimizirali delo občinske uprave. Čeprav je proračun že sprejet, je potrebna takojšnja verifikacija prednostnih nalog in razvojnih projektov za zagotavljanje učinkovite lokalne skupnosti po meri občanov. Takoj bomo začeli uvajati tudi participatornega proračuna. Revidirali bomo še stanovanjsko sosesko Pošta-Paka, saj želimo v centralnem delu mesta oblikovati stanovanjsko sosesko, ki bo s svojo vsebino in cenovno politiko oblikovana po meri mladih. Intenzivirali bomo vzpostavitev Centra za pravični prehod, ki bo s časom prerasel v krovni subjekt za izvedbo zelenega prehoda in izstopa iz premoga. Center bo deloval kot podporno okolje za vse prebivalce, tako v smislu informiranja, izobraževanja, strokovne in podatkovne pomoči kot tudi povezovanja deležnikov, povezovanja na nivoju stroke in prakse iz domačega in mednarodnega okolja za doseganje vizije razvoja doline in Velenja za naslednjih 30 let."

HRIBAR: "Zadržati je treba mlade izobražene, graditi stanovanja, oživiti center mesta, izgradnja letnega bazena, tržnice, urediti zdravstvo."

Kaj posamezni kandidati izpostavljajo kot svoje prednosti?

Nekateri kandidati so že izkušeni v politiki, spet drugi pa se v politične vode šele podajajo. Prav zato svoje volivce nagovarjajo na različne načine. Za konec smo vseh šest kandidatov prosili tudi, da nam zaupajo, kaj sami vidijo kot svoje največje prednosti pred svojimi tekmeci. 

ŠOLINC: "Ker me zaznamuje zelo velika mera sočutja do ljudi in ker sem tako rekoč sama bila z dna družbene lestvice in sem morala prehoditi nešteto stopnic do danes, da sem na mestu, kjer sem, z gotovostjo lahko trdim, da bo pri meni slišan in uslišan sleherni glas naših občanov. Zavzemala se bom za vse ... Posebej tiste najranljivejše."  

STROZAK: "Moje prednosti so, da kot podjetnik poznam delovanje gospodarstva, vso svojo delovno dobo sem odvisen samo od sebe in svojega dela. Družbeno politično sem aktiven že več kot 30 let. Bil sem dva mandata svetnik Mestne občine Velenje in poznam delovanje občine. Moti me način delovanja in zapravljanje občinskega proračuna. Lahko bi z istimi sredstvi naredili več in bolj funkcionalno. Imam znanje in izkušnje, ki jih bom uporabil pri vodenju občine Velenje, da bo še lepša in bolj prijazna do vseh občank in občanov Velenja."

DERMOL: "Zakaj jaz? Zato, ker so Velenje in ljudje, ki živijo v njem, zame najpomembnejši! Ponosen sem na naše mesto in želim, da bi se vsi naši občanke in občani dobro počutili v njem, da bi prepoznali možnosti, ki jih ponuja, in da bi imeli tu visoko kakovost bivanja in življenja. Verjamem, da s pridobljenimi izkušnjami, znanjem in dobro energijo zmorem uresničiti vse zastavljene cilje. Skupaj z občani seveda. Kaj vse zmoremo skupaj, smo v preteklosti že večkrat dokazali." 

MEDVED: "Vemo, da Velenje vstopa v nadvse pomembno in zahtevno obdobje celovitega prestrukturiranja, od uspešnosti katerega bo odvisna nadaljnja usoda občine in njenih prebivalcev. Tak čas na čelu lokalne skupnosti terja izkušenega, odločnega, izobraženega, vizionarskega in neodvisnega človeka z močnimi voditeljskimi kompetencami. Ocenjujem, da vse naštete lastnosti imam in da sem to s svojim dosedanjim delom tudi že dokazal. Kot lahko sklepam po podpori občank in občanov, ki so me nagovorili h kandidaturi, enako meni veliko Velenjčank in Velenjčanov. Da sem najboljša izbira na tokratnih volitvah župana Mestne občine Velenje, pa verjamem predvsem zato, ker so spremembe v Velenju več kot očitno nujno potrebne in neizogibne. Jaz pa jih ob podpori volivk in volivcev skupaj s sodelavkami in sodelavci lahko udejanjim, in to tako, da bodo te spremembe prinesle izboljšanje kakovosti življenja za slehernega posameznika v naši lokalni skupnosti."

ČRNKO: "Sem strokovnjakinja s področja andragogike in imam bogate izkušnje tako s področja izobraževanja kot tudi komunikacije z občani. Večji del moje poslovne kariere sem vpeta v delovanje javnih zavodov, zato mi poznavanje javne uprave ni tuje. Moj osnovni življenjski moto temelji na dobri komunikaciji, ki je nujno potrebna pri vodenju in upravljanju lokalne skupnosti. Le župani ali županje, ki znajo prisluhniti in slišati občanke in občane, lahko z učinkovito občinsko upravo uspešno vodijo lokalno skupnost. Menim, da je moja prednost pred drugimi kandidati tudi podpora, ki mi jo je najprej izrekel predsednik vlade dr. Golob ter v nadaljevanju ekipa ministric in ministrov ter poslancev Gibanja Svoboda. Veliko izzivov na lokalni ravni je mogoče rešiti le v ustrezni komunikaciji z vlado in pristojnimi ministri." 

HRIBAR: "Sem podjetnik, ljudski človek. Vsak dan se srečujem z navadnimi ljudmi. In zato poznam težave le-teh. Kot mestni svetnik sem sejnine daroval društvom in v dobrodelne namene. Edini od 32 svetnikov! Pa vsi trdijo, da imajo socialni čut! Pokazal sem, da mi ni vseeno za ljudi, in tudi v bodoče bo tako. Sem človek dejanj in ne praznih obljub."