Če Gregor Macedoni vodi kampanjo na njegovih dosežkih minulih dveh mandatov in poudarja, da so občine s stabilnim vodstvom uspešnejše, pa protikandidat Srečko Vovko poudarja, da je treba mesto oživiti in bolj prisluhniti ljudem. Ali torej Macedoni ne sliši Novomeščanov, počne stvari samovoljno? Kaj bi Vovko storil drugače in zakaj ni zadovoljen z Macedonijevim delom?
Vovko se je predvsem zavzel, da vrne v Novo mesto duh in življenje tako na glavni trg kot v vse krajevne skupnosti. Slednje imajo težave, ki bi se lahko v 60 odstotkih primerov rešile z minimalnimi sredstvi in s poslušanjem. Macedoni je pojasnil, da delajo enakomeren razvoj po celi občini, delajo z vsemi krajevnimi skupnostmi. Vsako leto, kot pravi, objavijo seznam projektov, na katerih delajo. Tako lahko občani vsakodnevno čutijo in spremljajo njihov razvoj.
V prvi vrsti je treba poskrbeti za starejše občane, npr. z dnevnimi centri, je navedel Vovko. "Poskrbeti je treba, da bodo mladi prišli do stanovanj, da bomo sofinancirali komunalni prispevek za mlade perspektivne kadre, angažirati moramo turizem, da bomo cviček, Gorjance in Krko približali vsem ljudem. Le tako bomo uspešni in bomo prišli do dodane vrednosti."
Macedoni je poudaril, da so mladim investitorjem že prišli naproti tudi z delnim vračilom komunalnega prispevka ter da sofinancirajo vgradnjo dvigal v stanovanjske objekte za starejše. "Politika ni samo beseda, so tudi dejanja." Pojasnil je, da je Novo mesto izredno živahno, civilno družbeno bogato mesto. "Zelo veliko je dogajanja, res pa je, da lokali zvečer in dopoldne niso polni, Novomeščani so namreč pridni, hodijo v službe, ni toliko posedanja po bifejih."
Kako bi reševala romsko problematiko?
V Novem mestu ljudi moti promet, ki je neurejen in ima nemogoče povezave, pravijo tudi, da je premalo parkirišč in tudi s kolesom ni vsem tako preprosto. Vovko je prepričan, da so na začetku zamudili priložnost, preden so zaprli Kandijski most, da niso šli v izgradnjo tretjega mostu čez reko Krko. Rešitev vidi v tem, da bi postavili več parkirišč, npr. na vpadnicah Supernova, Žabja vas, Bršljin, Srebrniče. Tudi kolesarske poti bi bilo treba povezati, da bi bilo lažje, je navedel Vovko. Po njegovem mnenju je most čez Krko nujno potreben, ker bi s tem razbremenili Šmihelski most.
Macedoni je dejal, da so tik pred izgradnjo dveh novih mostov, ki sta nujna za novomeški promet. "Gre za gospodarsko uspešno občino, v katero prihaja na delo 11.000 ljudi iz drugih občin. Moramo znati reševati prometni izziv, Novo mesto tudi plačuje ogromne davčne obveznosti v državni proračun. DARS bi ta hip že gradil, ampak ovira je v posameznikih, ki izkoriščajo zakonske možnosti."
Vovko je prepričan, da bi moralo biti demokratično odločanje, da bi prišli krajani na zbor, kjer bi bil projekt predstavljen in kjer bi tudi oni predstavili svoje težave. Macedoni je dejal, da je ta zbor organiziral, a ravno tisti, ki blokirajo izgradnjo, niso prišli.
Kandidata sta se dotaknila še bolj pereče teme, romske problematike. V občini bode dejstvo, da je 99 odstotkov Romov brezposelnih in na socialnih pomočeh in dodatkih. Osnovno šolo, ki je obvezna za vse državljane, konča le 12 odstotkov romskih otrok. Novomeščani zamerijo Policiji, ki si ne upa več v romska naselja, da bi posredovala, da ne ustavi razmaha nasilja, kriminalnih dejanj, povezanih z drogo, orožjem in zlorabami.
Macedoni je dejal, da so žrtev slabe državne politike, v Ljubljani pa da tega problema ne razumejo. "Dejstvo je, da se nekomu bolj splača živeti na sociali, kot pa hoditi v službo. Da bi šel Rom ob visokih otroških dodatkih še v službo, se mu ne splača." Navedel je, da si v 21. stoletju ne morejo privoščiti streljanja na javnih površinah in da je 11 županov Jugovzhodne Slovenije pozvalo k spremembi zakonov.
"Občina z nevladnimi organizacijami lahko začne s predšolsko vzgojo, ko otroci pridejo v šolo, namreč potrebujejo leto ali dve, da se prilagodijo ostalim sošolcem," je povedal Vovko. Rešitev vidi v tem, da občina in komunala na javnih delih zaposlita Rome, da ti oddelajo določeno število ur. "Izobraževanja, priprave na športne, kulturne dogodke, da se bodo Romi, najprej otroci, potem starejši, vključevali v družbeno življenje cele krajevne skupnosti."
V Novem mestu so organizirali sejo za romsko problematiko, vendar se je ni udeležil državni sekretar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je povedal Macedoni. Po njegovem je lahko govoriti, da morajo zaostriti kaznovalno politiko, vendar bi morali raje doseči to, da starši svoje otroke pošljejo v šolo.
"Država mora razumeti, priti na naše področje in se seznaniti z omenjeno problematiko, iti v romska naselja in k ljudem, ki sobivajo z Romi. Edino takrat bodo razumeli," je pojasnil Vovko.
Macedoni je predlagal vladni delovni skupini, da se udeležijo seje v Žabjaku. Poudaril je, da se že veseli te izkušnje, da bodo videli njihove razmere v resničnosti. Prepričan je tudi, da bi morali biti bolj glasni. "Vovko je predstavnik politične stranke, ki govori drugače kot on o romski problematiki." Dolenjci bi morali biti bolj glasni in ambiciozni, da se ta problematika reši, je poudaril.
Vovko je medtem še vedno vztrajal s predšolsko vzgojo, šolanjem in delom. Navade se bodo spremenile, je pojasnil, ni dovolj spremeniti samo zakona, kot občina bi morali pristopiti in spreminjati navade. Volivcem in volivkam je sporočil, da je človek za ljudi, da bodo njegova vrata vedno odprta, kot so bila na delu, ki ga opravlja v Splošni bolnišnici Novo mesto.
Macedoni pa kratko, da je človek, ki dela, kar govori, in to je v zadnjih osmih letih tudi dokazal.
