Korupcija: Erjavec bi lovil 'velike ribe', Cerar povečal odgovornost inšpektorjev, Bogovič zaplenil 'sumljivo' premoženje

Da je v državi na tem področju nekaj hudo narobe, ugotavljajo tudi "navadni" državljani. Eurobarometer je leta 2011 opravil raziskavo na temo notranje varnosti, ki je pokazala, da evropska javnost problem korupcije uvršča na peto mesto največjih groženj nacionalni varnosti. Slovenci pa smo korupcijo skupaj z Romuni postavili na prvo mesto.

Vprašani so takrat je ocenili, da je z „darilci“, najlažje urediti težave, ko pri uradnikih na primer potrebujemo gradbeno dovoljenje ali rešiti težave, ko pride na obisk inšpektor.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) medtem v svojem poročilu za leto 2012 ugotavlja, da samoocene prisotnosti korupcije niso nujno objektivne – gre tudi za vprašanje kriterijev in percepcije, da pa tudi statistike organov pregona ne razkrivajo prave slike. Resnica je torej nekje vmes.

Če torej na drugi strani pogledamo statistiko obsojenih zaradi korupcije, ta v primerjavi z drugimi kazalci korupcije kaže, da pri nas korupcije skoraj ni, na kar opozarja tudi KPK. Kot pravijo, je razkorak med prepričanjem javnosti o korupciji in uradnimi statistikami prisoten tudi v drugih državah, a manjši kot pri nas, obsodb za korupcijska dejanja pa je več kot pri nas celo v državah, za katere velja, da imajo veliko manj korupcije kot mi.

KPK za primer navaja, da so v letih od 2005 do 2010 policiji odstopili skoraj 1200 primerov suma korupcije, vrednih preiskave, policija je vložila skoraj 500 ovadb, tožilstvo je preganjalo manj kot 200 primerov, sodno obravnavo pa jih je doživelo le še 93.

Ocena stopnje korupcije v posamezni državi je po mnenju KPK v veliki meri odraz delovanja ali nedelovanja institucij pravne države, integritete javnega sektorja, kakovosti vladanja in kakovosti ter konkurenčnosti poslovnega okolja.

Dokler doma in v tujini velja mnenje, da je korupcija ena naših glavnih težav, bi moralo biti njeno izkoreninjanje vsekakor prednostna naloga politike. Navsezadnje tudi tuje študije pravijo, da sistemska korupcija, nizka kvaliteta vladanja in šibka pravna država predstavljajo eno poglavitnih ovir za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. KPK pa ocenjuje, da je pri nas področje, povezano z velikimi tveganji za pojav korupcije, področje javnih naročil, celo tisti, ki so takšna dogajanja prijavili, pa menijo, da so pri nas nadzorni sistemi za preverjanje porabe javnega denarja odpovedali.

A da je izkoreninjanje korupcije naloga, ki ji je politika kos, večina državljanov ne verjame. V raziskavi Eurobarometra je namreč le 7 odstotkov vprašanih ocenilo, da so prizadevanja vlade za zmanjševanje korupcije učinkovita.

Vas bo politika prepričala tokrat? Politične stranke smo pred volitvami vprašali, kakšen boj napovedujejo korupciji, pa tudi, kakšna usodo bi namenile Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je za ene del rešitve, za druge pa vir zla.

V stranki Mira Cerarja menijo, da je nujno, da se na zakonodajni in še posebej operativni ravni organom odkrivanja, pregona in sojenja omogoči večje sodelovanje in učinkovitejše delo. Okrepili bi obseg, vlogo in odgovornost ter kompetentnost inšpekcijskih služb. Jasno bi opredelili merila za ocenjevanje ljudi in projektov ter potegnili jasno ločitveno črto med delovanjem javnega in zasebnega sektorja na vseh področjih.

KPK bi ohranili v takšni obliki kot je, preiskovalnih pooblastil komisije ne bi širili. "Poudarek je na preventivi, nadzoru nad premoženjem funkcionarjev, komisija je moralna avtoriteta, ki skozi načelna mnenja oblikuje nekoruptivne vzorce v družbi in opozarja na probleme korupcije," menijo v SMC.

V SDS menijo, da za boj proti korupciji ne zadostuje samo formalna oblika in ustvarjanja zunanjega videza. Kljub temu, da imamo KPK, smo od Bruslja v zadnjem mesecu prejeli priporočilo glede boja proti korupciji, pravijo in predlagajo, da bi se vse represivne naloge s področja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so tudi v domeni Komisije za preprečevanje korupcije, skoncentrirale v okviru policije in tožilstva. Zagovarjajo sprejem zakonodaje, ki bi nadzor nad premoženjem funkcionarjev prenesla na računsko sodišče, preventivne naloge s področja korupcije pa bi se lahko opravljale v samostojni organizacijski enoti, ki bi bila sestavni del notranjega ali pravosodnega ministrstva.

V stranki DeSUS menijo, da je čas, da pristojni organi povečajo svojo aktivnost in se iz "lovljenja malih rib preusmerijo k lovljenju velikih rib". Povečali bi tudi pristojnosti KPK. Izpostavljajo še, da je za boj proti sistemski korupciji potrebna prevetritev zakonodaje s področja javnega naročanja, ki sedaj korupcijo tudi omogoča. Prav tako bi z zakonom prepovedali kandidiranje za javne funkcije osebam, ki so storile kaznivo dejanje.

Socialni demokrati se zavzemajo za vzpostavitev neodvisne javne preiskave zlorab v bankah in za pravico državljana za civilni pregon za zaseg nezakonito pridobljenega premoženja.

V NSi menijo, da mora v boju proti korupciji več dela opraviti sodstvo, ki mora delati hitreje in učinkoviteje, saj trenutno preveč zadev zastara. Predlagajo pa tudi spremembe za KPK. Menijo, da bi bilo treba bolj jasno doreči ali gre le za organ, ki daje priporočila in opozarja na nepravilnosti, ali pa je to organ, ki lahko preiskuje korupcijo in izreče ustrezne sankcije, kjer je zagotovljeno tudi pravno varstvo.

V SLS zagovarjajo vzpostavitev ničelne toleranco do korupcije in klientelizma. Njihov načrt je uskladitev delovanja organov pregona (NPU, Komisija za preprečevanje korupcije in finančna policija) ter njihovo boljše sodelovanje z državnim tožilstvom in sodišči.  Revidirali bi sistem javnih naročil in ga preoblikovali v smeri večje preglednosti in enostavnosti. Vzpostavili bi tudi učinkovit sistem za odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji in sistem obveznega nadzora zakonitosti pridobitve premoženja posameznikov, ki presega uradno pridobljene prihodke.  Ustanovili bi tudi finančno policijo s pooblastili za ukrepanje v primerih sumov davčnih utaj, ugotavljanja izvora premoženja in preiskovanja finančnega kriminala, za kar bi delno preoblikovali DURS. Izpostavljajo pa tudi, da treba NPU okrepiti s finančnimi in pravnimi strokovnjaki.

V Pozitivni Sloveniji izpostavljajo, da je prav njihova stranka vodila vlado, ki je sprejela Program Vlade RS za preprečevanje korupcije, za katerega menijo, da je dobra osnova za pregon sistemske korupcije. "Vendar pa je potrebno za dobro delo pri pregonu koruptivnih dejanj sprejeti ukrepe, ki bi posameznikom omogočili tudi predložitev dokazov, sodišča pa bi morala odločati hitro," menijo. Da ne bi prihajalo do neupravičenih obsojanj pa bi tudi postavili jasne in nedvoumne kriterije, kdaj nastane korupcija.

V Zavezništvu Alenke Bratušek se zavzemajo za ohranitev KPK v takšni obliki kot je, spremenili pa bi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

V stranki Verjamem menijo, da je boj proti korupciji učinkovit, ko pristojni organi strokovno in učinkovito opravljajo svoje delo. "Ob tem pa mora biti v sistemu vsakomur zagotovljena tudi pravna varnost," pravijo.

V Državljanski listi pravijo, da so se proti sistemski korupciji že borili z zagotavljanjem transparentnosti poslovanja podjetij v državni lasti, s čimer se pomembno zmanjšuje tveganje za koruptivna dejanja, saj nobena svetovalna ali sponzorska pogodba ni več tajna. S tem nameravajo nadaljevati.

V SNS bi ukinili KPK, ki ima po njihovem zgolj politični namen. Za boj proti korupciji pa ne bi ustanavljali novih organov. "V kolikor bosta policija in tožilstvo delovala v skladu z zakonodajo in nepristransko, sodstvo pa dokazane malverzacije dosledno kaznovalo, drugega ni potrebno," pravijo.

V Združeni levici pa menijo, da je za izkoreninjenje korupcije potrebna dosledna demokratizacija tako politike kot gospodarstva, kar bi dosegli z uvajanjem politike odprtih knjig v javnih podjetjih, soupravljanja zaposlenih in lokalne skupnosti in uvajanjem mehanizmov neposredne demokracije kot je participativni proračun ter možnost odpoklica političnega funkcionarja.