Takšna situacij se seveda ni zgodila čez noč, a doslej ga ni bilo junaka, ki bi se lotil reševanja. Pravzaprav za kaj takšnega ni bilo politične volje. Tudi zato, ker naj bi takšno stanje ustrezalo tudi politiki in njenim prijateljem.
Ministri so si medtem upali bolj ali manj na glas povedati, da morajo biti pri svojem delu poslušni lobijem. Farmacevtskim, zdravniškim, najbrž tudi gradbenim, a kaj, ko imen niso želeli razkriti.
A odslej – torej od volitev dalje – bo vse drugače, obljublja politika. Glede na to, da vsi po vrsti trdijo, da je rešitev zdravstva in še česa v trdni politični volji, prav tako pa vsi trdijo, da to voljo imajo, bi torej morali v nekaj letih žeti velike rezultate sprememb.
Ali pa tudi ne? Ideje namreč niso posebej nove, še vedno se torej išče junaka, ki se bo uprl vsem vplivom in ob „politični volji“ izvedel zastavljeno.
Stranke sicer pravijo, da so problemu zdravstva posvetile veliko časa, ko so nastajali volilni programi. Kaj torej ponujajo?
Stranke se zavzemajo za čim prejšnje sprejetje zdravstvene reforme. Ideja, ki jo podpira tudi javnost, a doslej se je še vedno zapletlo pri izvedbi. Na področju zdravstva imamo namreč večinoma 20 let staro zakonodajo, poleg tega pa reformo zdravstvenega sistema sprejemamo že slabo desetletje – le epiloga ni nikoli.
Večina strank bi tudi prepovedala „dvoživke“ - zdravstvene delavce, ki delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, očitajo jim, da delo v javnem zdravstvu izkoriščajo za oglaševanje zasebnega. Reformirali bi tudi način polnjenja zdravstvene blagajne, pogosto z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Ker pa v Sloveniji pogosto nič ne pomagajo niti zakoni, ker jih večina pač krši, bi nekatere stranke uvedle še poseben nadzorni organ, ki bi bdel nad koriščenjem milijonov, namenjenih zdravstvu.
Politične stranke smo prosili, naj navedejo pet ključnih ukrepov za rešitev težav zdravstva. Tukaj so njihovi odgovori.
| SMC | SDS | SD | DeSUS | NSi | SLS |
| Denarja za javno zdravstvo je dovolj, najprej je treba prečistiti odhodkovne postavke ZZZS. | Vpeljava skupnih javnih naročil s čimer bi se znižala cena in povečala transparentnost. | Ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obvezne zdravstvene dajatve, namenjene zdravstvu, ne zavarovalnicam. | V boju proti korupciji v zdravstvu je treba loviti „velike ribe“. | Odprava monopola ZZZS, tako da se odpre trg obveznega zdravstvenega zavarovanja in vzpostavi konkurenca ter trši mehanizmi. | Sprejetje zdravstvene reforme. |
| Urediti pravice in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) v enem zakonu, ukiniti prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in prenesti njegove premije na OZZ. | Vzpostavitev elektronskega čakalnega seznama. | Vzpostavitev javne zdravstvene mreže na vseh ravneh in skupna javna naročila za manjše stroške. | Ukiniti je potrebno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ker prinaša dobiček zasebnim zavarovalnicam in izgubo javni. | Ustanovitev agencije za nadzor in regulacijo zavarovalnic, ki ponujajo obvezno zdravstveno zavarovanje in vzpostavitev strokovne kontrole pri nabavi medicinskih pripomočkov in opreme. | Ukinitev dopolnilnega zavarovanja in razširitev osnovnega zavarovanja. |
| Potegniti jasno razmejitev med izvajanjem javnih in zasebnih zdravstvenih storitev. | Vodstvu javnih zdravstvenih zavodov bi omogočili večjo vodstveno samostojnost in odgovornost. | Posodobitev košarice zdravstvenih storitev. | Čakalne dobe morajo biti primerljive z evropskimi. | Uvedba upravljanja in nadzora v bolnišnicah po vzoru gospodarskih družb z jasno opredelitvijo odgovornosti. | Prepoved hkratnega opravljanja storitev v javnem in zasebnem zdravstvu. |
| Postopna uvedba vavčerskega sistema za izboljšanje kvalitete zdravstvenih storitev. | Motiviranje zaposlenih, zaradi česar bi bilo manj konfliktov. | Ločitev izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti. | Urediti sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo zmanjševal stroške bolnišničnega zdravljenja, oskrbovancem pa omogočil, da so oskrbovani v domačem okolju. | Uvedba enotnega bolnišničnega informacijskega sistema za vse slovenske bolnišnice in zdravstvene domove. | Ustanovili bi zavod ali agencijo, ki bi nadzirala tako javni kot zasebni zdravstveni sistem. |
| Preglednejši sistem financiranja, ki bi temeljil na plačevanju posameznih zdravstvenih storitev (t.i. storitveni sistem). | Učinkovitejše upravljanje javnih zavodov in informatizacija sistema. | Urediti sistem podeljevanja koncesij in delovanja zdravstvenega osebja, ki hkrati deluje v privatnih in javnih ustanovah in potegniti jasno mejo med privatnim in javnim. | Ukinitev koncesionarskega sistema lekarniške dejavnosti oz. popolna liberalizacija tega trga in preglednejši postopki javnega naročanja. | Pod eno streho bi združili javna naročila in investicijsko dejavnost v zdravstvu. |
| PS | ZaAB | VERJAMEM | DL | SNS | ZDRUŽENA LEVICA |
| Kompetentno vodstvo zdravstvenih ustanov. | Temeljita reforma zdravstva. | Povečanje dostopnosti in strokovne učinkovitosti javnega zdravstva in skrajšanje čakalnih vrst. | Reforma zdravstva po zgledih iz tujine, npr. Nizozemske . | Minister za zdravje ne sme biti iz medicinske ali farmacevtske stroke, ampak menedžer, kar velja tudi za direktorje bolnišnic in zdravstvenih zavodov. | Popolna ločitev javnega in zasebnega zdravstva. |
| Jasna ločitev med zasebnim in javnim zdravstvom in ureditev zaposlovanja mladih zdravnikov. | Poenoten sistem javnih naročil, ki bo razbil privilegije posrednikov in zatrl korupcijo v zdravstvu. | Racionalizacija javnih naročil, lista referenčnih cen za zdravila in medicinsko opremo, standardizacija medicinske opreme ter protokoli postopkov naročanja blaga in storitev v zdravstvu. | Zavarovalnica/zavarovalnice morajo postati aktiven kupec zdravstvenih storitev v imenu zavarovanca in s tem spodbujati konkurenco in učinkovitost med izvajalci. | Vsa naročila se vodijo preko enega organa v okviru ministrstva za zdravje. | Postopna odprava koncesij v javnem zdravstvu. |
| Zagotoviti finančno vzdržnost in večjo preglednost financiranja v zdravstvu. | Postopno zmanjševanje števila samoplačniških ambulant, ki so posledica nedopustnih čakalnih dob. | Ureditev poslovanja javnih zdravstvenih institucij, zlasti sistema dobave zdravil in medicinskih pripomočkov. | Ločiti je treba zasebno in javno zdravstvo. | Študente medicine, ki študij končajo, država razporedi na delovna mesta, po lastnem premisleku, za določen čas, prav tako tudi ministrstvo razpisuje potrebne specializacije. | Odprava dodatnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegova vključitev v obvezno zavarovanje glede na višino prihodkov. |
| Ponovno določiti vsebino košarice pravic. | Preoblikovanje košarice pravic in redefiniranje financiranja. | Mrežo zdravstvenega varstva tesno povezati s socialnim varstvom, določitev mreže zdravstvenih zavodov na primarni, sekundarni in terciarni ravni. | Zdravstvena zavarovalna polica mora jasno definirati storitve, ki jih zavarovanje prinaša. | Študentje, ki po zaključenem študiju vstopajo v zasebni sektor, morajo državi v določnem času vrniti vložek v njihov študij. Prepovedano je uporabljati javna sredstva in aparate za izvajanje privatnih dejavnosti, v kolikor za to ni sklenjena pogodba o uporabi oziroma najemu. | Ureditev sistema naročanja, tako da bo poenoteno na ravni pristojnega ministrstva, ki se neposredno pogaja s proizvajalci. |
| Zmanjšati neenakosti med različnimi skupinami prebivalstva kot tudi med regijami ter krepiti preventivne dejavnosti. | Zmanjševanje čakalnih dob z učinkovitejšim upravljanjem zdravstvenih zavodov. | Oblikovanje centrov za promocije zdravja. | Uvedli bi konkurenco med zdravstvenimi zavarovalnicami, ki bi lahko ponujale tudi osnovno zavarovanje, med seboj pa tekmovale predvsem v kvaliteti in obsegu storitev. | 1,5 -odstotka iz DDV obvezno direktno nameniti v zdravstveno blagajno. Osnova za plačilo zaposlenih v zdravstvu uspešnost dela. | Vsi posli morajo biti pod neposrednim nadzorom javnosti in sicer naključno izvoljenih državljanov v komisijo, ki nadzoruje naročanje ter poroča javnosti. |
KOMENTARJI (548)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.