KOMENTAR: Pejte vol’t!

Nizka volilna udeležba v Sloveniji ni lokalni fenomen. Je pa pri nas zelo izrazit. Od plebiscitarnih 80 odstotkov in več smo v prvem krogu letošnjih predsedniških volitev padli na dobrih 40. Svoj glas je šlo oddat 757 tisoč ljudi, za prihodnjega predsednika je v prvem krogu odločilo vsega pol milijona ljudi. V perspektivi - dva od treh Slovencev o tem, kdo bo najvišji predstavnik naše države in vrhovni poveljnik naših oboroženih sil, nista želela ali nista mogla odločati.

"Pa saj ni koga volit"

Najpogostejši argument, ki ga abstinenti navajajo za bojkot izkoriščanja svoje demokratične pravice, je slab izbor. A volilna pravica ima dva konca. V Sloveniji lahko voli vsak polnoletni državljan in je vsak polnoletni državljan lahko tudi voljen. Če je izbira slaba, jo lahko popravimo z uveljavljanjem pasivne volilne pravice. Izgovarjanje na slabo izbiro pet pred dvanajsto je izgovor in ne resen argument. Izbira je takšna, kot smo jo določili sami. Z abstinenco v postopkih izbire kandidatov. Nekdo od njiju bo naš predsednik. Da vam je “vseeno” ali da sta “oba slaba” je neodgovorno. Z nekom od njiju se morate strinjati bolj. Imata različna stališča do mnogo vprašanj. Zato povejte, kdo vam je bližje in - pejte vol’t.

"Škoda je časa"

V prvem krogu sem se na volišče odpravil s štoparico. 7 minut in 20 sekund sem potreboval, da sem si doma nadel jakno in obul čevlje, se peš odpravil do volišča, volil in se vrnil domov. 7 minut in 20 sekund svoje nedelje sem vzel, da sem uveljavil pravico, ki je 11 slovenskih vojakov, 6 policistov in 6 civilistov, ki so padli v vojni za našo osamosvojitev, nikoli ne bodo mogli. Pol odstotka (!) svojega budnega časa tisti dan, da sem sodeloval pri odločanju o prihodnosti moje države prihodnjih pet let. Če bi svoj glas oddal na poti v trgovino, k verskemu obredu, gostilno, slaščičarno, kavarno ali med sprehajanjem psa, bi trajalo še manj. 3337 volišč imamo v Sloveniji in če ne živite na samotni gorski kmetiji na Gorenjskem ali na planini nad Tolminom, je volišče na dosegu roke. In odprto je 12 ur. Od jutranjega teka, preko dopoldanskega obiska maše in nedeljskega kosila, popoldanskega počitka in do večernega sprehoda. Zato - pejte vol’t.

"Visoka udeležba koristi enemu kandidatu ali stranki"

Najbolj glasni politični analitiki vas bodo vedno prepričevali, da je visoka volilna udeležba dobra za enega ali drugega kandidata ali eno ali drugo politično opcijo. A govorijo na pamet. V Sloveniji jasnega, statistično dokazljivega trenda ni. Absolutne številke glasov na volitvah zaradi zadnja leta dinamičnega okolja na politični levi sredini in padajoče volilne udeležbe tako ali tako niso primerljive. A tudi če bi jih združevali po politični afiniteti, trenda ni. Desna sredina pobira med 200 in 350 tisoč glasov, leva sredina podobno. Ne drži, da je nizka udeležba dobra za desnosredinsko politično smer, ki ima pregovorno (samo pregovorno) disciplinirano volivno telo, in ni res, da bo ob visoki udeležbi v drugem krogu zmagal en ali drugi kandidat. Discipliranih volivcev v Sloveniji ni. In udeležba ne odloča o ničemer. Razen o tem, da se z abstinenco ljudje odpovedo nečemu, kar bi moralo biti vrhunec naše civilizacije - pravici soodločati o svoji prihodnosti. Zato - pejte vol’t.

"Pa saj predsednik sploh nima pristojnosti"

Ne glede na to, kaj si mislimo o posameznem predsedniku ali njegovem načinu opravljanja predsedniške funkcije, o predsedniški funkciji sami, o pristojnostih ali nalogah, je predsednik en sam. Je najvišji neposredno voljen predstavnik države in kot tak, pa naj se te vloge še tako otepa, moralna avtoriteta. Predsednik je več kot politik. Od njega pričakujemo, da se opredeli do najpomembnejših vprašanj v naši družbi in njegova beseda nekaj velja. Za 5 let v očeh mednarodne javnosti on postane "Slovenija", zato nam ne more biti vseeno, kdo je. Zato - pejte vol’t.

"Saj se nič ne bo spremenilo"

Volilni listič predstavlja moč posameznika, volilna odločitev moč množice. Spremembe s pomočjo lističev izvajajo množice. Z abstiniranjem volitev se res ne bo spremenilo nič. Z nizko volilno udeležbo oblast v državi prevzemajo dobro organizirane elite, medtem ko pasivne apatične množice tarnajo, da se “nič ne spremeni”. Ljudje z interesi bodo na volišča šli, abstinirali bodo tisti, ki o teh interesih tarnajo. Iz v spirali nizke volilne udeležbe družba tone, dokler se namesto volilne evolucije ne zgodi ulična revolucija. Zato - pejte vol’t.

V nedeljo bom na hišo na praznik demokracije obesil zastavo. In šel na volišče oddat svoj glas. Ker to ni moja dolžnost, ampak moja pravica in moja odgovornost. Do tistih, ki so se zanjo borili in umrli, do mojih otrok, o katerih prihodnosti tudi odločam, in do samega sebe. Ker je prav, da na volilnem lističu pokažem, v kakšni državi bi rad živel in kakšni ljudje naj jo vodijo. Zato - grem vol’t.