Kako zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo za vse? 

Za številkami slovenskega zdravstva smo ljudje. Na eni strani veliko pomanjkanje zdravnikov, ki seže do številke 1000, na drugi tisti, ki nimajo osebnega zdravnika ali pa imajo do njega omejen dostop. Gre za 130.000 posameznikov. 

Največji je primanjkljaj med družinskimi zdravniki, ravno v temelju zdravstva torej. Že nekaj let na zbornici ugotavljajo tudi: "Da je prijav manj tudi za nekatere druge stroke, ki so pretežno vezane na bolnišnično okolje in spadajo med t. i. težko, zahtevno medicino, če navedem primer intenzivne medicine, hematologije, nekaterih kirurških strok," pripoveduje predsednica zbornice Bojana Beović. 

In kako bi sistem, ki nujno potrebuje rešitve, spreminjale politične stranke? V NSi med drugim predvidevajo ukinitev koncesij in uvedbo samostojnega nosilca zdravstvene dejavnosti. Pri gibanju Povežimo Slovenijo navajajo, da mora javno zdravstvo pomeniti pravico do hitre in učinkovite zdravstvene oskrbe. V SDS nameravajo izboljšali kakovost storitev, povečati dostopnost in zagotoviti konkurenčnost slovenske medicine. Pri gibanju Svoboda so za ukinitev dvoživk, vzpostavljali bi konkurenco za izvedbo zdravstvenih storitev vse do upada čakalnih vrst. V SD bi stimulirali dodatno delo v javni zdravstveni ustanovi in odgovornost zdravstvenega menedžmenta. Tudi pri Levici bi ukinili t. i. dvoživkarstvo in krepili javno zdravstvo z dodatnimi sredstvi. V LMŠ bi povečevali privlačnost poklica zdravnika družinske medicine z zagotovitvijo boljših razmer za delo. V SAB pa povečali število družinskih zdravnikov in izboljšali pogoje dela.

Ta čas pa, kot ugotavljajo zdravniška društva: "Smo valilnica kadrov za bogate države," in dodajajo, "zdravstveni sistem bo uspešen v spopadanju z izzivi oskrbe bolnikov šele, ko se bomo kadrovsko dovolj okrepili, da bomo kos rednim programom."

Epidemija je še poglobila težave našega zdravstva, ki se kopičijo že leta. V oddaji 24UR ZVEČER sta o tem spregovorila družinski zdravnik dr. Rok Ravnikar in dr. Luka Kovač iz združenja Mladi zdravniki. 

'Potrebna je večja fleksibilnost zaposlovanja'

Je predlog NSi o samostojnih nosilcih zdravstvene dejavnosti dobra rešitev? Bo zaradi tega več družinskih zdravnikov? "Situacija je tako resna, da rešitev ne moremo ločiti na leve ali desne, ker v potapljajočem se čolnu je čisto vseeno, na kateri strani mečeš vodo iz čolna. Fleksibilnost zaposlovanja na primerni ravni je ena od stvari, ki so se identificirale kot problematične v Sloveniji. Se pravi, če bi imeli mladi zdravniki na voljo več oblik zaposlovanja, sodelovanja, tudi v najbolj zaželeni smeri, kot je poklic svobodnega zdravnika, bi to na primarno raven nedvomno privlačilo nekaj več mladih zdravnikov kot do sedaj," je menil Ravnikar. 

Vsi se zavedamo, da je zdravstvo eden od temeljev naše družbe. 14 ministrov, ki so se zamenjali v zadnjih 14 letih, zagotovo ne prispeva k temu, da bi se implementirale učinkovite rešitve na področju zdravstva, pa je dodal Kovač. "Pridružujem se mnenju dr. Ravnikarja, da predvsem na področju primarnega zdravstva potrebujemo nekaj drugačnega, večjo fleksibilnost, ker na trg dela oz. v samo zdravništvo vstopamo mladi, ki smo odraščali v nekoliko drugačnem sistemu in potrebujemo drugačne delovno-pravne oblike." Dodal je tudi, da si 'svobodnega zdravnika' niso izmislili oni, pač pa gre za organizacijo dela, ki je podobna večini držav EU.

'Če hočemo zadržati mlade zdravnike, moramo sprejeti odločne in hitre korake'

Opozoril je, da slabe plače, na kar opozarjajo v SAB, niso omejene samo na družinske zdravnike. "Vsi zdravniki vstopamo z enakimi pogoji v sam poklic. Mladi zdravniki , torej specializanti, mladi specialisti smo, bi lahko rekli, slabo plačani. Specialist družinske medicine oz. specialist s plačnim razredom 45, to je zdravnik specialist, ki je zaključil specializacijo štiri do šest let, njegova osnova plača je devet evrov neto na uro."

Ravnikar je pripomnil, da so slabe plače posredno tudi eden od razlogov, da se tako malo mladih odloča za družinsko medicino. "To je eden od pomembnejših vidikov, čeprav plača pri družinskih zdravnikih nikoli ni prva izbira za izbiro specializacije. Je pa to eden od ukrepov, ki jih ima država na voljo, da skuša vplivati na izbiro mladih. Če hočemo, da bodo zdravniki ostali v Sloveniji ne glede na specializacijo, je to področje, ki ga bo treba urediti. Mi smo v stikih s sosednjimi državami iz EU, kjer so razmerja plač jasna. Mladi imajo prosto pot in bodo šli tja. Če jih hočemo zadržati za naše paciente, bo treba sprejeti neke konkretne, odločne in hitre korake." 

'Ključna težava so pogoji dela'

Kovač je znova poudaril, da se Mladi zdravniki strinjajo s sindikatom Fides in zahtevajo izstop iz enotnega plačnega sistema. "Kajti Fides je prepoznal, da je ta oblika za zdravnike v trenutni strukturi nesprejemljiva. Ne omogoča dovolj fleksibilnega nagrajevanja, dovolj finančne stimulacije za to, da bi se vsi oz. večina mladih odločala, da ostane v tem sistemu. In kot smo pokazali v naših analizah na primeru Nemčije in Velike Britanije, so plače zdravnikov v Sloveniji vsaj 20 do 30 odstotkov prenizke, tudi če upoštevamo BDP glede na Nemčijo in Veliko Britanijo." 

Kako pa spodbuditi mlade, da bi se v večjem številu odločali za družinsko medicino? Je dovolj, da zgolj razpišemo več specializacij in upamo na najboljše? Seveda ne, odgovarja Ravnikar, saj sta Zdravniška zbornica in ministrstvo zadnjih 10 let redno razpisovala več mest za družinsko medicino, kot je bilo interesa. "V zadnjih 10 letih je ostalo nezapolnjenih skoraj 600 mest za specializacijo iz družinske medicine. Se pravi, tukaj ni problem v razpisovanju ali omejevanju dostopa do družinske medicine. Ključna težava so pogoji dela: preobremenjenost in prenasičenost z administrativno-birokratskimi obremenitvami, ki niso strokovni izziv. Mi opravljamo delo, ki bi ga morali izpolnjevati predstavniki ZZZS-ja. To niso stvari, zaradi katerih smo mi študirali medicino." Opomnil je tudi, da so družinski zdravniki pogosto manj cenjeni med kolegi. 

Pri zasebnikih je fleksibilnost nagrajevanja večja, bi morali to zagotoviti tudi v javnih zavodih? Učinkovitost je zagotovo ena od pomembnih lastnosti, ki jim mora slediti vsaka organizacija, a v zdravstvu, ki je tukaj nekoliko specifično, morata biti na prvem mestu kakovost in zagotavljanje varne oskrbe za bolnike, je poudaril Kovač. "Hkrati pa bomo varno in kakovostno oskrbo zagotovili tako, da bomo sledili evropski direktivi 48-urnega delovnika. To je ena od stvari, ki jo mladi zdravniki vse bolj poudarjajo – da sledimo temu, da omejimo delovni čas na področju zdravstva." 

'Po tem, kdo bo na položaju ministra za zdravje, bomo vedeli, kako resno misli vlada'

Kako bi bilo treba izboljšati naš zdravstveni sistem, kaj bi morali biti prvi ukrep nove vlade, katera koli že bo? Kovač je navedel, da je po podatkih Zdravniške zbornice med leti 2010 in 2020 Slovenijo zapustilo oz. ni nadaljevalo kariere v zdravništvu okoli tisoč zdravnikov – nekje 500 diplomantov in še 400 zdravnikov. To je približno toliko, kolikor zdravnikov manjka, da bi dosegli evropsko povprečje. "Kar mi vidimo kot temeljni ukrep, ki ga pričakujemo od naslednje vlade, je predvsem stabilnost. Rabimo stabilnega ministra in nek jasen cilj, ki naj ga vladajoča politika zasleduje." 

Ravnikar je dodal, da izkušnje kažejo, da ni toliko pomembno, kaj stranke zapišejo v programih, ampak koga bodo postavili za ministra. "To, da so jih zamenjali 20 v 20 letih, pomeni, da nikoli nobena politična garnitura ni tvegala z močno politično osebnostjo na Ministrstvu za zdravje, zato vsebinsko ni bilo nikoli soočeno z nekim rešitvami tako kompleksnega sistema, kot je zdravstvo. Če se bo nek pomemben predsednik ali predsednica koalicijske stranke bodoče vlade odločila biti minister za zdravje, bomo vedeli, da naslednja vlada misli resno."