EU in vse njene države članice so leta 2015 podpisale pariški sporazum, s katerim so se zavezale, da bodo globalno segrevanje omejile na 1,5 stopinje Celzija. Pred koncem leta 2020 je EU predložila še dolgoročno strategijo, v kateri se je zavezala, da bo svoje emisije do leta 2030 zmanjšala za vsaj 55 odstotkov glede na ravni iz leta 1990.
Da je realizacija zahtev precej težja, se je pokazalo na lanski novembrski podnebni konferenci COP24 v Glasgowu, ki se je sicer končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja. A generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izpostavil, da dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti za to, da bi globalno segrevanje omejili na še sprejemljivih 1,5 stopinje Celzija. Po njegovem mnenju gre pri dogovoru za "kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu".

Podnebni dogovor s konference sicer načrtuje zmanjšanje uporabe premoga, države pa naj bi do konca letošnjega leta okrepile svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.
Glede uresničevanja teh ciljev niso optimistični pri Združenih narodih, ki v poročilu iz lanskega septembra opozarjajo, da pričakujejo, da se bodo emisije toplogrednih plinov do leta 2030 povečale za 16 odstotkov, namesto da bi se zmanjšale za polovico, s čimer bi omejili globalno segrevanje.
Boj proti podnebnim spremembam je pomemben tudi mladim
V Sloveniji se odločitve vse bolj sprejemajo za zaprtimi vrati kabinetov, pa menijo v gibanju Mladi za podnebno pravičnost, ki je oblikovalo svoje zahteve za okrepitev boja s podnebnimi spremembami. Osredotočili so se "na zeleni prehod, na tranzicijo od fosilnega kapitalizma v neko sonaravno, bolj solidarno in enakopravno družbo".
Zato so konec marca pet pred dvanajsto v treh slovenskih mestih in po spletu potekali podnebni protesti po zgledu gibanja Petki za prihodnost (Fridays for Future).
Ob vse večjem zavedanju mladih o pomembnosti zaščite okolja znanstveniki opažajo, da je med mladimi vse več ekotesnobnosti, ki sicer še ne velja za diagnosticirano stanje. Gre predvsem za strah in zavedanje mladih o okoljski problematiki, ki jo je politika po njihovem mnenju podcenjevala. Ekotesnobnost je povezana tudi z občutki izdaje in izključenosti iz okoljskega dialoga, ki ga vodijo odrasli in vladajoči, navaja Guardian.
Na pomanjkanje dialoga so mladi pred podnebno konferenco lani v Glasgowu znova opozorili s protesti. Takrat jih je britanski minister pozval, naj gredo raje k pouku ter demonstrirajo v soboto in nedeljo. Mladi so politikom takrat očitali prav sprenevedanje in da odločitve sprejemajo s figo v žepu. Toda okoljska problematika bo morala preseči zgolj izmenjavo mnenj. Konkretne rešitve, ki so potrebne za reševanje problematike, bi vplivale tudi na ekonomijo ogroženih območij. Migracije več milijonov ljudi iz podsaharske Afrike, Latinske Amerike in južne Azije, ki jih napovedujejo, pa bi lahko povzročile nevarna družbena vrenja.
Uspešen okoljski dialog bo torej moral vsebovati konsenz širše družbe, med drugim usklajevanje gospodarstva in politike, nenazadnje pa tudi pogovore z mladimi, ki bodo z okoljskimi politikami živeli in jih v prihodnosti upravljali.
Paradoks hitre mode
Na eni strani opozarjanje mladih na pereča okoljska vprašanja, na drugi strani pa razcvet hitre mode. Danska raziskovalca Nikolas Rønholt in Malthe Overgaard sta raziskala paradoks hitre mode pri mladih. Gre za velik razkorak pri mladostnikih, saj se ti na eni strani v luči trendov opredelijo kot potrošniki, ki skrbijo za okolje, na drugi strani pa teh prepričanj ne upoštevajo pri nakupovanju zadnjih tehnoloških in modnih trendov, so zapisali pri Voxu. Velik vpliv na okolje imajo prav zavržena, lahko tudi nikoli nošena oblačila in elektronske naprave.

Kako bo potekal dialog strank z mladimi, ko gre za okoljska vprašanja?
Kako bodo posamezne stranke reševale ekotesnobo, ki se pojavlja tudi pri nas, in ali bodo v šolski kurikulum vnesle vsebine o racionalni porabi virov oziroma bodo o tem tudi same več govorile?
V Gibanju Svoboda bi v celoti prenovili področje vzgoje in izobraževanja
"Področje vzgoje in izobraževanja je ključno za uspešen razvoj države, saj je znanje glavni nosilec razvoja in uspeha pri majhnih narodih. Pri tem je najpomembnejše javno šolstvo, ki je glavni nosilec izobraževanja." Po njihovem prepričanju področje vzgoje in izobraževanja v Sloveniji potrebuje celovito prenovo, saj da je bila zadnja sprememba narejena pred petindvajsetimi leti. Za prvo nalogo bi si zastavili "vzpostaviti sistem prenove celega sistema, ki bo vključeval vse deležnike, povezane s sistemom".
Pri tem bodo upoštevali izhodišča, ki jih je določil Unesco v dokumentu Skupaj si na novo zamislimo našo prihodnost: Nova družbena pogodba za izobraževanje. "Prenova bo zajemala dolgoročne rešitve in bo poleg tradicionalnih vsebin vsebovala seznanjanje z naslednjimi področji: ogroženost planeta, zelena ekonomija, digitalizacija, državljanska vzgoja in človekove pravice, sodelovanje in solidarnost."
Po njihovem mnenju bi prenova odgovorila tudi na "vprašanja upoštevanja različnosti otrok, ki je posledica pridobivanja znanja zunaj šole. Zato bo uvedena večja izbirnost dela programa, kar še posebej velja za srednje šole."
Levici je ključno spoznanje, da je trenutni sistem kapitalistične proizvodnje in potrošnje nevzdržen
Stranka izpostavlja, da so v preteklosti že veliko govorili o racionalni uporabi virov in da nameravajo o njej govoriti tudi v prihodnje. "V programu smo si zastavili namero povečanja obsega izobraževanja o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb na vseh ravneh izobraževanja ter financiranja vseh znanstvenih področij s ciljem iskanja optimalnega in pravičnega prehoda v brezogljično družbo. Vsak aktivizem pomeni odzivanje na družbene probleme in njihovo reševanje in v svojih namenih ni nič manj iskren, če posamezni aktivisti v svojem življenju še vedno zadovoljujejo svoje eksistenčne, kulturne in širše družbene potrebe z blagom, ki je proizvedeno na netrajnosten način, z izkoriščanjem delavk in delavcev itd." Prepričani so, da je ključno spoznanje, da je "trenutni sistem kapitalistične proizvodnje in potrošnje nevzdržen", saj da vodi v ogrožajočo podnebno krizo in da ga je treba spremeniti.
V Levici menijo, da lahko sistem spremenimo samo skupaj in da stranka z različnimi skupinami mladih že sedaj dobro sodeluje, to pa namerava nadaljevati tudi v prihodnje. Poudarjajo, da so odprti za dialog "s sodelovanjem pri vzpostavljanju širokega gibanja, ki si prizadeva za opustitev trenutnega netrajnostnega gospodarskega modela", ki po njihovem mnenju uničuje planet in koncentrira družbeno bogastvo v rokah peščice, "oziroma za njegovo nadomestitev z bolj trajnostnim in pravičnim gospodarskim modelom".
LMŠ bi glede problematike podnebnih sprememb opolnomočil tudi vodstva podjetij
Strinjajo se, da so podnebne spremembe vse bolj v ospredju, vendar po njihovem mnenju "tako starši kot učitelji in nenazadnje zdravstveni delavci niso dovolj opremljeni z znanjem, ki bi jim pomagalo spoprijeti se s pojavi, kot je ekotesnoba." Ozaveščanje bi okrepili s programi, tudi z novimi oziroma dopolnjenimi učnimi načrti. Smiselno se jim zdi "opolnomočiti vodstva podjetij na področju podnebnih sprememb, da se bodo znala spoprijeti z okoljskimi spremembami in razumeti generacijo, ki prihaja v svet delovno aktivnih."
Stranka bi spodbujala tesnejše sodelovanje s heterogeno civilno družbo. "Del tega sodelovanja je vključitev mladih in civilne družbe v neodvisni svet za podnebno krizo kot strokovnega delovnega telesa, ki bo pristojno za evalvacijo vladnih programov ter pripravo predloga informativnega ogljičnega proračuna in morebitnih popravljalnih ukrepov."
V NSi bi pozornost namenili tudi krepitvi duševnega zdravja
V NSi se zavedajo, "da moramo okolje varovati in ohranjati za mlajše generacije in prihodnost". Podnebne spremembe so po njihovem mnenju skupen ključni izziv. "Zavezani smo zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030 in dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050. V Novi Sloveniji predlagajo, da bi se sredstva podnebnega sklada namenila izključno za razvoj zelenih tehnologij in izgradnjo naprav za večjo uporabo OVE. Rešitev vidijo tudi v novih tehnoloških rešitvah, raziskavah in razvoju. "Za dosego teh ciljev je malo časa, zato smo v svojem volilnem programu predlagali številne projekte, ukrepe in rešitve, s katerimi bomo dosegli zastavljeni cilj."
Stranka poudarja, da stalno vodi dialog z mladimi in da bodo tudi v naslednjem mandatu odprti do predlogov in rešitev mladih. "Z veseljem jih bomo sprejeli v državnem zboru, saj so mladi polni inovativnih pristopov in rešitev. V svoji organizacijski obliki Zelena zaveza pa še podrobneje spremljamo okoljsko problematiko in se nanjo tudi odzivamo."
Po mnenju stranke se "v sodobni družbi izgubljata povezanost in medsebojna solidarnost", zato bodo posebno pozornost namenili krepitvi duševnega zdravja, hkrati pa bodo krepili tudi "ozaveščenost o stigmah in stereotipih na tem področju v socialnovarstvenih zavodih in med delodajalci".
V gibanju Povežimo Slovenijo bi mlade opolnomočili s projekti
"Varovanje okolja je eden izmed temeljev gibanja Povežimo Slovenijo. Mlajša generacija je čedalje bolj pozorna na trajnostni razvoj, saj ji je jasno, da je treba že danes s konkretnimi koraki zmanjšati vpliv na okolje. Dolžnost politike je, da jih pri tem podpre."
V gibanju se bodo zavzeli za zeleni in digitalni prehod, ki po njihovem prepričanju zahteva tudi uvedbo koncepta krožnega gospodarstva. "Pozornost bomo namenjali opolnomočenju mladih s projekti – denimo dr. Nada Pavšer, koordinatorica gibanja, je v preteklosti vodila izjemno uspešen projekt ekošol."
SAB bi okrepil nadzor nad spoštovanjem okoljskih standardov
Tudi v stranki SAB menijo, da je šolski kurikulum nedvomno treba prilagoditi aktualnemu dogajanju in vanj vključiti tudi najaktualnejše vsebine. "Sem sodi tudi ozaveščanje o racionalni porabi virov."
Razumejo ekotesnobost, ki prevzema ljudi, in da so dogodki na okoljskem področju grozljivi, "četudi imamo včasih občutek, da ne moremo storiti ničesar, pa je moralna obveza vsakega posameznika, da prispeva svoj delež k doseganju okoljskih ciljev". Menijo, da se je treba zavedati, da imamo le eno skupno okolje, ki ga moramo ohraniti s skupnimi močmi. "V SAB-u ves čas poudarjamo, da je treba zanamcem okolje pustiti čim manj okrnjeno in zavarovano." Izpostavili so, da je bila leta 2016 na njihovo pobudo v ustavo zapisana pravica do pitne vode in da prizadevanja odtlej le krepijo. V prihajajočem obdobju bodo med drugim okrepili nadzor nad spoštovanjem okoljskih standardov.
V SD so prepričani, da šolski kurikulum potrebuje več vsebin okoljske in zelene narave
"Mladi so v Sloveniji, pa tudi drugod po svetu glasniki in motorji sprememb." Po njihovih izkušnjah mladi živijo vrednote, za katere se borijo, zato se jim zdi tovrstno pokroviteljstvo odveč. "Bistveno bolj zahteven miselni preskok bo potreben pri srednji in starejši generaciji, pri kateri so potrošniški in drugi okoljsko problematični življenjski vzorci bistveno bolj zakoreninjeni."
Po njihovem mnenju so konkretne zelene politike in akcije, ki so prišle od mladih, preprečile uveljavitev zdravju in okolju škodljivih ukrepov in mladi že postajajo enakovreden partner politiki. Izpostavili so primer referenduma o zakonu o vodah in podnebne proteste. "Aktivizem je tako že prerasel idejo o nečem, kar bi moralo biti, okoljske politike mladi naslavljajo s konkretnimi akcijami, politika pa jih mora pri tem podpreti." Dodajajo, da je njihova stranka mlade pri njihovih prizadevanjih podpirala "ne samo z besedami, temveč tudi s konkretnimi dejanji" in da bodo tako nadaljevali.
V stranki SD so tudi prepričani, da "šolski kurikulum potrebuje več vsebin okoljske in zelene narave, v širšem dialogu s stroko, starši, učitelji in mladimi aktivisti pa si bomo prizadevali, da bi spremembe v kurikulum prišle s pozitivnimi dogovori med naštetimi in skupnim prizadevanjem, da dodatek kurikuluma ne bo predstavljal še eno vsebino več, temveč logični izraz časa in izzivov, ki jih ta prinaša – okoljski je prav gotovo eden izmed največjih, če ne največji izziv."
V SDS bi naravo večkrat izkoristili za učenje in raziskovanje
V stranki želijo s programom na področju izobraževanja, znanosti in športa zagotoviti tudi vzgojo za zdravo življenje, "kar vključuje tudi skrb za naravo in okoljske vire".
Strinjajo se, da je v učne načrte "treba vključiti poseben poudarek na dvigovanju okoljske zavesti ter prenosu znanja in izkušenj med različnimi deležniki." V stranki menijo, da moramo "več uporabljati naravo kot prostor za učenje in priložnost za raziskovanje. Po njihovem prepričanju je "otrokom in mladim, pa tudi odraslim treba nuditi čim več konkretnih informacij in izkušenj, kako določene dejavnosti vplivajo na okolje in kaj lahko vsak posameznik stori za čim manjšo obremenitev".
Menijo, da "ekološke vzgojne vsebine ne morejo iti mimo moralne zavesti, ki se oblikuje na temelju spoznanj in je predvsem osebna karakteristika ali vrednota posameznika".
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.