Kako bi stranke gospodarile z gozdovi: Denar od lesa za pokojnine, posegi v SiDG ...

Pred volitvami obljub politike o skrbnem ravnanju z gozdom in učinkovitem izkoristku sredstev iz tega naslova seveda ne manjka – obljube politike najdete v nadaljevanju.

A pred tem velja poudariti, kako hude so pri nas težave na tem področju, kar smo ugotavljali že v seriji prispevkov za rubriko Dejstva. Več kot tisoč kubičnih metrov lesa denimo vsako leto izgine iz državnih gozdov. Največ pokradenega lesa iz gozdov v lasti države, ki se razprostirajo na 12 odstotkih površine Slovenije, so zabeležili leta 2020, ko so izmaknili kar za sto polnih tovornjakov lesa. Večinoma morajo storilci drevesa najprej posekati in jih s tovornjaki izvleči iz gozdov. Zato je vprašanje, kako lahko takšna dejanja ostanejo neopažena. Sodnih epilogov skorajda ni. Ukraden les iz slovenskih gozdov konča tudi v Avstriji in Italiji.

Ob tem pa je vsekakor zanimiv tudi podatek, da se je v petih letih na čelu državnih gozdov zvrstilo kar pet direktorjev. 

KAJ OBLJUBLJA POLITIKA?

Izzivov na tem področju za prihodnje obdobje torej ne manjka. Stranke smo spraševali, kako bodo uredile gospodarjenje z gozdovi, ali menijo, da je država dobra lastnica gozdov, in kako nameravajo rešiti pereč problem, da les uvažamo iz tujine, velik delež domačega pa konča v pečeh za ogrevanje. 

Gibanje Svoboda: Novi rezervati, povezanost gozdno-lesne proizvodne verige

V Gibanju Svoboda napovedujejo, da bodo spodbujali trajnostno, sonaravno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi ter izboljšali delovanje družbe Slovenski državni gozdovi: "Podprli bomo vzpostavitev novih gozdnih rezervatov in regijskih parkov v Kočevskem rogu, Kamniško-Savinjskih Alpah in na Pohorju, izboljšanje upravljanja zaščitenih območij ter učinkovitejše spremljanje stanja okolja in narave. Spremenili bomo Zakon o gozdovih in strategijo upravljanja gozdov ter s tem zagotovili večji nadzor nad ravnanjem s slovenskimi gozdovi." 

Poudarjajo, da večino ozemlja naše države pokrivajo gozdovi, kar pomeni, da imamo ogromno virov kvalitetnega in tudi cenovno ugodnega lesa: "Zato se nam zdi uvažanje velikih količin lesa iz tujine popolnoma nepotrebno. Zagovarjamo čim večjo predelavo lesa v Sloveniji, do čim višje stopnje, in s tem tudi čim večjo dodano vrednost končnih izdelkov iz lesa, kar bomo dosegli z vzpostavitvijo večje povezanosti gozdno-lesne proizvodne verige in podjetij na tem področju."

Levica: Spremembe za SiDG, prepoved uvoza poljščin, ki so bile pridelane z uničevanjem habitatov

V Levici so ostri do državnega podjetja SiDG, ki da v šestih letih od ustanovitve še ni razvilo kapacitet za gospodarjenje v državnih gozdovih "in po zadnjih dostopnih podatkih (letno poročilo SiDG za 2020) 89 odstotkov proizvodnje prenaša na zasebne izvajalce". "Vladne strategije do sedaj so delež lastne proizvodnje, ki jo lahko v državnih gozdovih opravi SiDG, omejevale na največ 20 odstotkov. Posledica so netransparentno oddajanje poslov, surovo izkoriščanje delavcev zasebnih izvajalcev in negospodarno ravnanje z državnim lesom," pravijo. 

Ob tem dodajajo, da SiDG tudi nikoli ni resno razvijal kapacitet za vzpostavitev celotnih gozdno-lesnih verig v Sloveniji. "V Levici nameravamo delež lastne sečnje v državnem podjetju Slovenski državni gozdovi dvigniti na več kot 50 odstotkov do leta 2025 s ciljem doseganja 100-odstotne lastne sečnje do leta 2027. Z okrepitvijo gozdne infrastrukture in spodbudami za domače lesne pridelovalce nameravamo preprečevati izvoz lesa kot surovine in spodbujali domačo proizvodnjo kakovostnih končnih izdelkov."

Na področju trajnostnega upravljanja gozdov pa nameravajo okrepiti prizadevanja za obnovo in nego gozdov: "Da se ne bi gozd zaradi naravnih ujm in previsoko zastavljenih ciljev rednega poseka iz ponora CO2 spremenil v vir CO2." "Čeprav imamo v Sloveniji razmeroma zgledno in trajnostno urejeno gospodarjenje z gozdovi z uvozom nekaterih vrst krme, biogoriv, izdelkov iz gume in nekaterih mesnih izdelkov, prispevamo k izsekavanju tropskih pragozdov. Za njihovo zaščito se bomo na ravni Evropske unije zavzeli za prepoved uvoza soje, koruze in drugih poljščin, ki so bile pridelane z uničevanjem gozdov, mokrišč, šotišč in drugih habitatov, katerih ohranjanje je ključno za blaženje podnebnih sprememb, na območjih, ki jih je agroindustrija na silo ukradla staroselcem in staroselkam in ki jih obdelujejo popolnoma brezpravni delavci in delavke v (pol)suženjskih delovnih razmerah," dodajajo.  

LMŠ: Cilj je ustvarjanje prepoznavnih blagovnih znamk

V LMŠ poudarjajo, da je les naravno bogastvo Slovenije, s katerim je – ob ustreznem gospodarjenju z njegovim potencialom – treba pospeševati razvoj gospodarstva in družbe: "Pri gospodarjenju z gozdovi je zaradi velike razdrobljenosti gozdnih parcel, večjega števila lastnikov in solastnikov ter velikega deleža zasebnih gozdov pomembno povezati državno podjetje in zasebne lastnike."

"Okrepiti je treba zavedanje o kakovosti slovenskega lesa in spodbujati njegovo prodajo v okviru različnih oblik t. i. 'lesnih borz' ter si prizadevati za izvoz žagarskih izdelkov kot slovenske blagovne znamke in za čim višjo dodano vrednost lesa in lesnih proizvodov. Cilj je ustvarjanje prepoznavnih blagovnih znamk z višjo stopnjo predelave (stavbno pohištvo, pohištvo, lesena gradnja ter izdelava stanovanjskih in poslovnih objektov), ki temelji na inovativnih pristopih ter sodobnem oblikovanju in trženju," pravijo v stranki Marjana Šarca.

Kot še izpostavljajo, imajo v programu pripravljene tudi naslednje rešitve:

– prenova Zakona o gozdovih za boljše gospodarjenje in upravljanje gozdov; 

– posodobitev nacionalnega gozdnega programa; 

– pregled vseh veljavnih gozdnogospodarskih načrtov ter njihova usklajenost s stanjem gozdov, prizadetih po žledu in izbruhu zalubnikov; 

– posodobitev in učinkovito izvajanje ukrepov akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji za obdobje do leta 2030; 

– ureditev trga lesnih asortimentov, ki bo omogočala organizirano in neprekinjeno dobavo lesa za lesnopredelovalno industrijo v Sloveniji s poudarkom na vključenosti zasebnih lastnikov gozdov; 

– povečanje obveznega deleža domačega lesa, zahtevanega v javnih gradbenih naročilih; 

– oblikovanje blagovne znamke Slovenski les.

NSi: Povečanje porabe slovenskega lesa

Dosedanja praksa kaže, da država ni dober gospodar gozdov, so jasni v NSi, ki je sicer del aktualne vlade, k njim pa sodi tudi kmetijski minister Jože Podgoršek. "Nadzor nad sečnjo in prodajo je slab. Spodbuditi moramo razvoj lesnopredelovalne dejavnosti, predvsem vzpostavitev žag in izdelavo lepljenega lesa. Povečati moramo uporabo lesa v slovenskem gradbeništvu in industriji."

Povežimo Slovenijo: Prioriteta pri ogrevanju javnih stavb mora postati domača biomasa

Les je ena od dveh ključnih naravnih surovin, vendar se do njega žal obnašamo neodgovorno, njegov potencial pa se ne izkorišča v zadostni meri, ocenjujejo v Povežimo Slovenijo: "Država mora s pomočjo subvencij in razvojnih sredstev pohitriti razvoj lesnopredelovalne dejavnosti (predvsem vzpostavitev žag). Prioriteta pri ogrevanju javnih stavb mora postati domača biomasa (suha destilacija, ne sežiganje), temu pa mora slediti tudi politika Eko sklada."

"Z ustrezno davčno politiko bomo spodbujali tudi uporabo lesa kot strateške slovenske surovine za pocenitev gradnje in posledično nižje nakupne cene ter okolju prijaznejše gradnje," še obljubljajo in dodajajo, da naj bodo državni gozdovi strateškega pomena za državo in naj ustvarjajo dodano vrednost za prihodnje generacije.

SAB: Sredstva od prodaje lesa in vode moramo usmeriti v demografski sklad

Tudi v SAB ocenjujejo, da je pri gospodarjenju z gozdovi še veliko manevrskega prostora in možnosti izboljšav: "Prepričani smo, da je treba izboljšati nadzor v slovenskih gozdovih, in napovedujemo spremembo zakona o gozdovih, s katero bomo to uredili. Prav tako se zavzemamo za možnost, da bi državna družba SiDG izvajala vsa gozdnogospodarska dela in odkup lesa v zasebnih gozdovih "

"Kot pomembno v SAB prepoznavamo tudi vprašanje povezanosti gozdno-lesne proizvodne verige oziroma podjetij, ki jo je treba okrepiti. Prav zaradi prevelike organizacijske delitve gozdarstva in lesarstva je proizvodnja lesa, primarnih proizvodov in lesnih izdelkov razdrobljena in neučinkovita. Slovenija je vir kvalitetnega in cenovno ugodnega lesa – in to je treba pametno in preudarno izkoristiti. V SAB bomo zagotovili redno dolgoročno oskrbo s hlodovino iz vseh slovenskih gozdov, ki mora omogočiti čim večjo predelavo lesa  v Sloveniji, do čim višje stopnje. S tem bomo pomembno prispevali k vprašanju uvažanja lesa iz tujine. Prav tako bomo velik poudarek namenili odkrivanju nelegalnih trgovcev z lesom oziroma preprodajalcev in nelojalni konkurenci. Usmerili se bomo tudi v preprečevanje izrazitega nihanja cen lesa," napovedujejo.

"Sredstva od prodaje lesa in vode moramo usmeriti v demografski sklad in jih nameniti za pokojnine. Nekateri imajo nafto, mi imamo vodo in les, zato moramo sredstva od izkoriščanja teh dobrin danes nameniti za prihodnost," še predlagajo. 

SD: Kmetijske površine, ki se zaraščajo, je treba znova urediti za kmetijsko rabo ali jih spremeniti v kakovostne gozdne sestoje

Pri SD pravijo, da bodo nadaljevali aktivno razvojno politiko za oživitev lesne industrije in gospodarstva: "Les bomo uveljavili kot prepoznaven in visokokakovosten slovenski produkt. Kmetijska zemljišča v zaraščanju predstavljajo neizkoriščen potencial. Te površine je treba znova urediti za kmetijsko rabo ali jih spremeniti v kakovostne gozdne sestoje."

Menijo, da je lahko država dobra lastnica gozdov: "Toda kvaliteta državnega upravljanja je odvisna od krepitve gozdno-lesne verige z vključevanjem lokalnih, domačih pridelovalcev lesa, kar zagotavlja višjo dodano vrednost lesa. V tem kontekstu je ključno tudi sodelovanje s stroko, ki bi ga zagotovili z vzpostavitvijo lesnopredelovalnih centrov in zagotavljanjem dostopa do opravljanja storitev v državnih gozdovih pridelovalcem lesa (in ne trgovcem z lesom)."

SDS: Les primarno ni energent, ampak material za industrijsko predelavo

Les primarno prepoznavamo kot material za industrijsko predelavo, in ne kot energent, pa poudarjajo v SDS: "Kot energent se uporablja le les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo, in odslužen les." 

Odgovorno upravljanje gozdov je pomembno tudi za izboljševanje ohranjenosti biotske raznovrstnost, nadaljujejo: "Naš cilj je razvijati zlasti predelavo okroglega lesa v polizdelke in izdelke z višjo dodano vrednostjo; les kot gradbeni material naj se rabi zlasti na področju gradnje in opremljanja pametnih lesenih stavb (ponor CO2); preusmeritev v leseno gradnjo v okviru javnega naročanja; spodbujanje razvoja pohištvene industrije s poudarkom na sodobnih in prepoznavnih oblikovnih rešitvah; promocijske aktivnosti za povečanje rabe lesa, predvsem med mladimi, v javnem sektorju in med širšo javnostjo."