Kandidiraš lahko, tudi če si v postopku

Če se ozremo v svet, bomo videli, da v tujini vladajo ljudje, ki se morajo pred sodiščem braniti zaradi različnih obtožb. Prvi tak primer je v sosednji Italiji, kjer proti premierju Silviu Berlusconiju teče več postopkov pred sodišči. Berlusconi se sojenj niti ne udeležuje, postopki ga ne ovirajo pri vodenju vlade, sam pa trdi, da gre za politične procese, ki jih levica in "levičarski sodniki" vodijo proti njemu.

Zakon o volitvah v državni zbor kandidatov, ki so v kakršnem koli postopku, ne omejuje pri kandidaturi. 7. člen zakona govori, da ima "pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev."

Tudi v Sloveniji obstajajo kandidati, ki pravijo, da so tarča politično motiviranih procesov. Eden izmed njih je primer Patria. Nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša je že pred volitvami leta 2008 trdil, da je levica proti njemu skonstruirala proces glede nakupa osemkolesnikov od finske Patrie. Takrat je v javnosti odmeval dokumentarec finske državne televizije YLE, v katerem je avtor špekuliral, da bi lahko za podkupninami, ki naj bi bile potrebne za pridobitev posla, stal sam Janša.

Preiskave so se nadaljevale in letos se je začel sodni proces. Tožilstvo je Janši sprva očitalo poskus sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, nato pa kaznivo dejanje prekvalificiralo v sprejemanje daril.

Sicer pa je avstrijsko tožilstvo v zadevi Patria vložilo obtožnico zoper pet osumljencev, prva na seznamu sta Wolfgang Riedl in Walter Wolf. Obema očitajo vpletenost v podkupovanje, Riedl pa naj bi v Slovenijo osebno prinesel 900.000 evrov za stranko SDS in jih izročil Jožetu Zagožnu. V SDS so na to odgovorili, da ni bil s strani stranke nihče pooblaščen za dogovore v zvezi s Patrio. SDS se ni niti kakor koli vpletala v izvedbo nakupa patrij, trdijo.

Paradni konj levice, prav tako predmet obtožb

Tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je napovedal kandidaturo za premierja, je bil predmet preiskave, ki jo je vodila posebna parlamentarna komisija. V svojem nedavno predstavljenem poročilu je ugotovila, da ugotovitve izkazujejo utemeljen sum, da so bili zaradi uporabe Jankovićevih javnih pooblastil člani njegove družine uspešni pri spremembi namembnosti in s tem pri povečanju vrednosti nekaterih zemljišč. Pridobljeni podatki po navedbah predsednice komisije tudi dokazujejo, da je županov sin Jure upravičeni lastnik v nekaterih družbah, ki imajo v lasti zemljišča v Ljubljani, katerim se je spreminjala ali poskušala spremeniti namembnost.

Predsednica komisije trdi, da Jankovićev sin Jure brez informacij, ki jih je imel njegov oče, ne bi mogel vedeti, katerim zemljiščem bo spremenjena namembnost. Ko je poročilo prišlo v javnost, je Janković najprej sklical tiskovno konferenco, na kateri je očitke zanikal.

Primer odgovornega ravnanja

Kakor koli že pa v svetu poznamo tudi sodne procese, ki so morebitne kandidate za predsedniške ali premierske položaje oddaljile od kandidature. Eden takih je nekdanji predsednik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn. Francoski socialisti so ga tako rekoč že izbrali za protikandidata Nicolasu Sarkozyju na predsedniških volitvah prihodnje leto. A so ga letos v ZDA prijeli zaradi obtožbe, da naj bi spolno zlorabil hotelsko sobarico. Takoj ko je to prišlo v javnost, je odstopil z vodilnega položaja v IMF, vse zanikal in se sodelavcem opravičil za morebitne nevšečnosti. Tožilstvo je od procesa zaradi pomanjkanja dokazov pozneje odstopilo, vendar pa Strauss-Kahn ne bo kandidiral za predsednika na prihajajočih volitvah v Franciji. Kandidat socialistov bo Francois Hollande, in ne Strauss-Kahn.

V Sloveniji se je v ravnokar pretečenem mandatu slovenskega parlamenta zgodil prvi in edini primer, da je bil nekdo, ki je bil izvoljen, v času trajanja mandata pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Gre za poslanca SNS Srečka Prijatelja, ki ga je sodišče zaradi izsiljevanja, samovolje ter nedovoljenega prometa in proizvodnje z orožjem obsodilo na petletno zaporno kazen.

KPK: Nosilci javnih pooblastil naj nosijo tudi politično in moralno odgovornost

Za komentar dejstva, da bodo na volitvah najverjetneje kandidirali tudi politiki, ki so predmet bodisi preiskovalnega ali sodnega procesa, smo poprosili tudi komisijo za preprečevanje korupcije. Odgovor so začeli s citatom angleškega leksikografa, pisatelja in pesnika Samuela Johnsona, ki je živel v 18. stoletju. "Integriteta brez znanja je šibka in neuporabna, medtem ko je znanje brez integritete nevarno in škodljivo," je zapisal. 

Komisija meni, da morajo nosilci javnih pooblastil začeti prevzemati tudi druge oblike odgovornosti, in ne samo morebitne kazenske, ki je najredkejša in najpočasnejša. Pri tem navajajo tudi politično in moralno odgovornost.

"Bistvo participatorne demokracije je namreč tudi v tem, da volilno pravico izvršujejo odgovorni državljani, ki tudi odgovorno in racionalno vrednotijo pretekle poteze ter ravnanja tistih, ki kandidirajo za prevzem najodgovornejših funkcij v državi. Pri tem je seveda pomembno, da so nosilci moči tisti posamezniki, ki so s svojim preteklim delom in ravnanjem izkazali veliko stopnjo osebne ter strokovne integritete in je verjetno, da bodo upravičili zaupanje, ki jim je izkazano z izvolitvijo ali imenovanjem. Več kot bo takšnih posameznikov na odločevalskih položajih, več bo v družbi integritete, odgovornosti in vladavine prava," so zaključili.