Černač: Nikoli ni bilo govora o blokadi dela v parlamentu

Ožje vodstvo stranke SDS se je nocoj sestalo prvič po hudem porazu na volitvah, da bi ocenilo situacijo in nadaljnje korake. Glede na začasne neuradne izide volitev je stranka namreč prejela 20,67 odstotka glasov volivcev oziroma 21 poslanskih mest.

Največje vprašanje je, kako resno so mislili z izjavo, da njihovi poslanci v DZ ne bodo prevzeli nobene funkcije ter da se bodo o sodelovanju na sejah odločali selektivno, saj se v tem primeru obetajo težave z delovanjem hrama demokracije. Za začetek že pri delovanju mandatno-volilne komisije, v kateri bi morali sodelovati predstavniki vseh izvoljenih strank.

'Zamrznili bomo napovedane ukrepe, če ...'

Podpredsednik stranke Zvone Černač je ob robu seje spomnil, da je svet SDS že 16. junija ocenil, da tokratne volitve ne bodo svobodne in poštene. "To se je tudi zgodilo, zato so po našem mnenju nelegitimne in v tej luči so bili napovedani nekateri ukrepi," je povedal. "Danes pa smo se odločili, da smo te ukrepe pripravljeni zamrzniti oz. po odločitvi zadnje inštance sodišča o odpravi sodbe tudi preklicati, v kolikor stranke, ki tvorijo parlamentarno večino, in predsednik republike dajo javno zavezo, da po tistem, ko sodba pade, omogočijo vsaj delno popravilo škode in razpis novih volitev," je dejal.

Na konkretno vprašanje, ali torej ne bodo blokirali dela hrama demokracije, pa je odgovoril, da o blokadi dela ni bilo nikoli govora. "Naše odločitve in sklepi so bili napačno interpretirani. Mi smo govorili o tem, da ne bomo prevzemali vodstvenih funkcij, da pa bomo ves čas aktivno delovali v politiki in opravljali naloge, ki jih kot stranka, ki je na volitvah dosegla drugi najboljši rezultat, moramo opravljati," je še pojasnil.

Janša poslanskega mandata ne bo vrnil

V javnosti so se pojavila tudi ugibanja, da bo prvak stranke Janez Janša, ki je v zaporu, vrnil svoj poslanski mandat, a so v stranki potrdili, da se to ne bo zgodilo, prav tako se je na Twitterju odzval Janša. "To ne drži. Nihče ni niti preverjal. Zame je v okraju glasovalo 6.023 volivcev, za Cerarja pa 4.280," je zapisal.

Če bi se Janša mandatu odpovedal kasneje, več kot šest mesecev po volitvah, bi sicer na njegov poslanski stolček sedel Božo Predalič, če bi to vendarle storil prej, pa bi bile potrebne nadomestne volitve.

Veber: Večina poslancev bi glasovala proti potrditvi njegovega mandata

Predsednik DZ Janko Veber je spomnil, da je bil Janša obsojen na zaporno kazen še pred nedeljskimi predčasnimi volitvami, ko je bil izvoljen za poslanca, zato bo v tem primeru najprej treba pridobiti ustrezna pravna mnenja o uporabi zakona o poslancih, ki določa tudi, da poslancu preneha mandat, če je obsojen na nepogojno kazen več kot šestih mesecev zapora.

Pojasnil je, da DZ potrdi mandate novoizvoljenih poslancev na prvi seji po izvolitvi, kar bo predvidoma v začetku avgusta, na seji pa bodo poslanci najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo. Ta bo pregledala potrdila o izvolitvi in morebitne pritožbe kandidatov in predstavnikov kandidatnih list zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov, ter sestavila poročilo za DZ. O potrditvi mandatov odloča DZ na predlog mandatno-volilne komisije, in sicer skupaj o potrditvi nespornih mandatov, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Torej ima DZ načeloma tudi možnost, da mandata kateremu od poslancev ne potrdi.

Po Vebrovem mnenju bo mandatno-volilna komisija predložila takšno poročilo, da bo DZ moral odločati tudi o spornih mandatih, torej Janševem mandatu. Na vprašanje, ali bo sam v tem primeru glasoval proti njegovi potrditvi, je Veber odgovoril pritrdilno. "Predvidevam, da bomo tudi sicer z veliko večino v tem primeru nasprotovali izvolitvi, a počakajmo, da pride do tega trenutka, če sploh bo," je dodal.

Če Janši DZ ne bi potrdil mandata, bi DZ to sporočil Državni volilni komisiji, ki predlaga v potrditev naslednjega kandidata za poslanca z iste liste. Če ima kandidat v primeru nepotrditve poslanskega mandata na razpolago tudi določena pravna sredstva in pritožbo, pa bo tudi to treba spoštovati, je pristavil Veber, ki vendarle meni, da je v primeru potrditve oz. nepotrditve mandata "DZ tisti, ki odloči o tem".

Mnenja pravnikov so deljena

Pravna stroka pa ima o tem, ali bi Janša lahko opravljal poslansko funckijo, deljena mnenja.

Andraž Teršek pravi, da je slovenski pravni red glede tega jasen. "Kateri koli posameznik, tudi pravnomočno obsojen ali celo na prestajanju zaporne kazni, lahko normalno kandidira na državnozborskih volitvah, ampak to še ni konec zgodbe. Del pasivne volilne pravice je tudi to, da če si izvoljen, nastopiš mandat. Mandat pa lahko nastopiš samo tako, da se izvrševanje kazni odloži in se preseliš v parlament," je pojasnil pred časom v oddaji Epilog.

Rajko Pirnat pa meni, da je v tem primeru izpolnjen pogoj iz 10. člena Zakona o poslancih, da DZ ugotovi, da je pravnomočno obsojenemu prenehal mandat. "Nekateri sicer menijo, da se ta določba nanaša samo na položaj, ko je bil v času trajanja mandata poslanec pravnomočno obsojen, a zakon ne pravi tega, pravi samo je bil pravnomočno obsojen, in mislim, da ga je treba razlagati tako, da to pomeni, da je v položaju, ko je veljavna pravnomočna obsodba, pa te obsodbe še ni prestal oz. bil pogojno oproščen."