Izziv za politiko: elektrike porabimo vse več, proizvodnja ne dosega potreb

Že dolgo je jasno, da zgolj prehod na obnovljive vire ne bo dovolj za zmanjšanje izpustov na eni strani in nemoteno oskrbo z električno energijo na drugi strani. Zagotoviti je treba tudi energetsko učinkovitost, kar pomeni zmanjševanje porabe električne energije. Nekatere evropske države to že uspešno počnejo. 

Danska se denimo počasi bliža porabi, ki jo je imela leta 1990. Takrat je bila namreč letna poraba elektrike v tej državi 30,6 TWh. Nato je začela poraba vse bolj naraščati in vrhunec so dosegli leta 2006, ko so porabili 37,1 TWh električne energije. V zadnjem desetletju pa so z različnimi ukrepi uspeli porabo znižati na 33,3 TWh (leta 2020) oziroma za okoli 10 odstotkov v primerjavi z letom 2006. 

Danska je tudi med vodilnimi državami pri uresničevanju svojih ciljev glede doseganja ničelnih neto izpustov CO2 in prehodu na obnovljive vire energije. Do leta 2030 nameravajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 70 odstotkov glede na raven iz leta 1990. Do leta 2030 nameravajo postopoma opustiti pridobivanje elektrike s pomočjo premoga, z obnovljivimi viri energije pa pokriti vsaj polovico celotne porabe energije v državi. 

V Sloveniji pa po drugi strani poraba električne energije iz leta v leto narašča. Pri nas je poraba električne energije dosegla vrhunec leta 2018, ko je znašala 15 TWh. To je skoraj polovica danske porabe, s tem, da ima Danska skoraj trikrat več prebivalcev od Slovenije. Nato pa je leta 2019 poraba upadla na 14,9 TWh, v pandemskem letu 2020, ko je velik del gospodarstva obstal, pa na 14,3 TWh. Leta 1990 je Slovenija porabila okoli 10,7 TWh električne energije letno. To pomeni, da se je poraba elektrike od osamosvojitve povečala za skoraj 30 odstotkov. 

Slovenija se je sicer v Nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljive vire energije do leta 2020 zavezala, da bodo do tega leta obnovljivi viri energije predstavljali 25-odstotni delež v bruto končni porabi energije. A ta cilj je dosegla šele s pomočjo statističnega prenosa obnovljive energije iz Češke. Dejanski delež rabe energije iz obnovljivih virov energije leta 2020 je sicer v Sloveniji znašal 24,1 odstotka. 

Če smo še pred leti proizvedli dovolj električne energije za lastne potrebe, smo v letu 2020 po podatkih letne bilance, ki jo je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo, z domačo proizvodnjo pokrili le 92,6 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev (odjem končnih odjemalcev je znašal 13,7 TWh). Domača proizvodnja je namreč v slovenski elektroenergetski sistem prispevala le okoli 12,7 TWh električne energije. Trend je bil lani še slabši, saj je v prvi polovici leta 2021 (za celotno leto še ni podatkov) domača proizvodnja v slovenski elektroenergetski sistem prispevala 6,14 TWh električne energije, medtem ko je odjem končnih odjemalcev znašal 7,09 TWh (štiri odstotke več kot v prvi polovici leta 2020). V Sloveniji smo tako v prvi polovici leta 2021 z domačo proizvodnjo pokrili le 87 odstotkov porabe električne energije končnih odjemalcev.

KAKO BI POLITIKA REŠEVALA TE IZZIVE?

Za vzdržnost sistema in za prehod v nizkoogljično družbo bo ključno, da bomo po eni strani zagotovili dovolj (zelene) električne energije, po drugi strani pa, da bomo kar se da energetsko učinkoviti. Zato smo politične stranke vprašali, kaj bodo storili, da se trend glede proizvodnje in porabe elektrike spremeni? Strokovnjaki opozarjajo, da pri trenutnem trendu za zagotavljanje potrebne elektrike ne bo dovolj niti NEK2. Vendar stranke po večini niso odgovorile na konkretno vprašanje, kako zmanjšati porabo električne energije oziroma doseči energetsko učinkovitost, pač pa so nanizale svoje načrte na področju energetike. Poglejmo torej, kako politične stranke nameravajo reševati to vprašanje in kakšne konkretne projekte načrtujejo.

Gibanje Svoboda: Pospešili bi solarizacijo vseh ustreznih površin in podpirali samooskrbo

V Gibanju Svoboda pravijo, da si na področju energetike postavljajo ambiciozne, a uresničljive cilje. Med drugim nameravajo pospešiti investicije v obnovljive vire energije in spodbujati razvoj novih tehnoloških rešitev. Omogočili bodo rabo javnih površin, zemljišč in objektov za spodbujanje obnovljivih virov energije (OVE), s posebnim poudarkom na rabi območij ob infrastrukturnih objektih in degradiranih območij. 

"Odpravljali bomo administrativne in postopkovne ovire za nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije. V dialogu z lokalnimi skupnostmi bomo pospešili razogljičenje sistemov daljinskega ogrevanja ter spodbujanje ukrepov učinkovite rabe in OVE na lokalni ravni," so zapisali. Kot so poudarili, imajo obnovljivi viri energije praktično neomejen potencial tako pri proizvodnji električne energije kot tudi v sektorju ogrevanja. Na tak način, so prepričani, lahko zagotavljamo večjo energetsko samozadostnost in hkrati dosežemo razogljičenje. 

"Posebej pomembno vlogo lahko obnovljiva in sintetična pogonska goriva odigrajo pri zmanjšanju emisij v prometu. Zato bomo sprejeli nov zakon o prednostnem umeščanju OVE v prostor, prenovili energetsko in okoljsko zakonodajo s ciljem olajšati izvajanje investicij ter spodbujali projekte na tistih tehnologijah, ki so bile v preteklosti zanemarjene. Pospešili bomo solarizacijo vseh ustreznih površin in podpirali samooskrbo vseh oblik tudi z namenom blaženja energetske revščine. S preoblikovanjem elektrodistribucijskega sistema bomo intenzivirali investicije v omrežje. Omogočili bomo rabo stoječih vodnih, obvodnih in kmetijskih zemljišč za naložbe v OVE."

Obljubljajo tudi, da bodo pospešili izvajanje ukrepov za večjo energetsko učinkovitost, s posebnim poudarkom na javnih stavbah. Za katere konkretne ukrepe gre, niso pojasnili. So pa dodali še, da bodo ukinili obvezen priklop na plinsko omrežje za ogrevanje v individualnih novogradnjah ter intenzivirali spodbujanje zamenjave ogrevalnih naprav na fosilna goriva z napravami na OVE. 

Izpostavili so tudi, da bodo poskrbeli za večjo preglednost in boljše upravljanje z javnimi sredstvi, ki se namenjajo za ukrepe na področju podnebnih in energetskih politik. "Prevetrili bomo davčno in fiskalno politiko na področju rabe fosilnih energentov ter obnovljivih virov in zelenih tehnologij. Dobičke podjetij, ki so v lasti države, bomo preusmerili v nove investicije v OVE. Več EU sredstev bomo namenili za zeleni prehod. Z vsemi navedenimi rešitvami in projekti pa bomo zagotovili večjo energetsko varnost in večjo energetsko samozadostnost in neodvisnost naše države ter predvsem cenovno dostopnost različnih virov energije za naše državljane," so še zapisali. 

Poudarili so, da bodo s temi ukrepi omilili učinke rastočih cen energentov in energije za gospodinjstva in gospodarstvo, ki izvirajo iz geopolitičnih nestabilnosti in drugih motenj na globalnih trgih. "Ob tem bomo upoštevali usmeritve zelenega energetskega prehoda. Pomagali bomo zlasti tistim posameznikom, ki so zaradi svojega socialnega statusa najbolj prizadeti, in tistim podjetjem, ki odgovorno prispevajo k razvoju."

Levica: Okrepili bi kadrovsko in finančno moč Eko sklada

V Levici pravijo, da bodo naložbe državnih energetskih podjetij usmerili v širjenje kapacitet za izkoriščanje sončne, vetrne in geotermalne energije ter hranilnikov energije. "Sprožili bomo obsežen program izgradnje večjih sončnih elektrarn in solarizacije streh, s katerim bomo v petih letih dosegli 10 odstotkov sončne energije v prevzemu. Vseboval bo ustanovitev projektne pisarne za administrativno pomoč pri izvajanju projektov sončnih elektrarn v degradiranem in industrijskem okolju, na večstanovanjskih stavbah in stavbah v javni lasti, sofinanciranje projektov programa solarizacije streh in ugodna posojila za večje sončne elektrarne na industrijskih, kmetijskih in javnih stavbah," so izpostavili. 

Napovedujejo, da bodo povečali zmogljivost distribucijskega omrežja za integracijo obnovljivih virov energije in ga razširili z naložbami za uvajanje pametnih omrežij v sistem distribucije električne energije. "Poleg tega bomo povečali tudi sredstva za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z lestvico progresivnih subvencij glede na socialno ogroženost gospodinjstev. V ta namen bo okrepljena kadrovska in finančna moč Eko sklada," poudarjajo.

Menijo, da bodo za doseganje podnebne nevtralnosti bistveni ukrepi na področju ogrevanja stavb. "Vse večje novogradnje morajo biti načrtovane za ogljično nevtralno ogrevanje, predvsem z uporabo toplotnih črpalk ali daljinskega ogrevanja na biomaso, kjer to lahko poteka trajnostno," so zaključili. 

Lista Marjana Šarca: Ključna je energetska učinkovitost stavb

V LMŠ so se bolj osredotočili na dejansko vprašanje, kako zagotoviti energetsko učinkovitost. Kot pravijo, je ključni izziv ogrevanje in hlajenje stavb. "Poraba elektrike se povečuje, ker pri opuščanju kurilnega olja za ogrevanje tega nadomeščamo s toplotnimi črpalkami, ki so na elektriko. Poleti pa se hladimo z elektriko," ugotavljajo. 

Zato menijo, da bo treba še več denarja nameniti subvencioniranju ukrepov za učinkovito rabo energije v stanovanjskih stavbah, predvsem toplotnih izolacij. "Energetska učinkovitost stavb je ključ do rešitve. Vsak investitor, ki bi izvedel toplotno izolacijo stavb, bi moral dobiti v celoti povrnjeno vrednost izolacijskega materiala. Vsi trgovski centri bi morali imeti na strehah sončne elektrarne, predvsem zaradi elektrike za hlajenje v poletnem času. V prihodnje bo pri zagotavljanju elektrike za hlajenje stavb v poletnem času pomembna zlasti vloga sončnih elektrarn, vendar se tega ne da narediti čez noč," so zapisali. 

Izpostavili so tudi dejstvo, da je slovensko gospodarstvo po kriteriju energetske intenzivnosti zelo visoko med članicami EU. "To pomeni, da je pri ceni naših izdelkov energija zelo visoka postavka (Talum Kidričevo, železarstvo, papirna industrija ...), ne pomeni pa to tudi, da je visoka dodana vrednost. Gospodarstvo se mora razvijati v smeri proizvodnje izdelkov z visoko dodano vrednostjo zaradi visokega deleža znanja v ceni. Preprosto povedano, prodajati moramo znanje in ne energije," pravijo v LMŠ.

Nova Slovenija: Pospešili bi gradnjo malih hidroelektrarn in vetrnih elektrarn

V stranki, ki sestavlja trenutno vladno koalicijo, pravijo, da so na področju energetike že potegnili pomembne poteze. Pri tem se hvalijo predvsem z začasno odpravo plačevanja omrežnin ter omejitvijo prispevkov in drugih dajatev na najnižjo možno raven, zaradi česar so bile minuli mesec položnice elektrike za gospodinjstva nižje. "Koalicija je uvedla tudi izredno omejitev cen pogonskih goriv, zagotovila pomoč gospodarstvu in kmetijstvu ter solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za odpravo posledic energetske revščine," so še dodali.

Navedli so, da študije kažejo, da lahko v Sloveniji s kombinacijo različnih tehnologij OVE zagotovimo 8,00 TWh električne energije in toplote. "Od besed in strateških načrtov pa moramo preiti k dejanjem. Doseči moramo lažje umeščanje investicij OVE v prostor in podpreti razvoj sistemov za shranjevanje električne energije (hranilniki). Podpiramo izgradnjo verige elektrarn na spodnji in srednji Savi. Z debirokratizacijo postopkov bomo pospešili gradnjo malih hidroelektrarn na slovenskih rekah in vodotokih," so nanizali.

Kot so opozorili, je Slovenija glede izrabe vetrne energije na dnu evropskih držav. "Skupni energetski potencial iz energije vetra je ocenjen na 303 do 480 MWh. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je vetrne elektrarne v prostor možno sonaravno umestiti in doseči potencial," pravijo. 

Ker se zavedajo, da moramo vsi postati del zelene prihodnosti, predlagajo finančne sheme, ki omogočajo investicije v OVE tako, da prihranki ali prihodki pokrivajo investicijo. "Predlagamo nadaljevanje politike spodbud za državljane in gospodinjstva za izgradnjo energetskih objektov OVE, nakupe vozil na alternativne pogonske vire, gradnjo energetsko varčnih stavb, menjave sistemov ogrevanja," so še našteli. 

Veliko pa lahko naredi tudi vsak posameznik, so poudarili. "Z malimi koraki moramo začeti že v svojem lastnem gospodinjstvu, in sicer, da vedno, ko zapuščamo sobo, ugasnemo luči. Energijo lahko prihranimo tudi z nakupom varčnih žarnic, ki so kar petkrat bolj energetsko učinkovite ter z nakupom energijsko varčnejših gospodinjskih aparatov, ki imajo energijsko varčno oznako A. Pralni stroj iz tega energijskega razreda namreč porabi kar polovico manj energije od standardnega pralnega stroja. Analize kažejo, da je s popolnim izklapljanjem elektronskih naprav pri računu za elektriko moč prihraniti do 10 odstotkov," so zapisali. 

Povežimo Slovenijo: Izkoristiti je treba geotermalno energijo, lesno biomaso, veter, sonce ... 

V stranki Povežimo Slovenijo v svojem kratkem odgovoru pravijo, da smo "ponovno dobili priložnost, da temeljito razmislimo o zgrešenih energetskih strategijah, tudi na ravni EU". Pri tem poudarjajo, da odvisnost od fosilnih goriv ni rešitev. "Moramo poiskati trajnostne vire, ki minimalno obremenjujejo okolje in prihodnje generacije," so jasni. 

A kakšne rešitve predlagajo? "Kratkoročno: diverzifikacija. Srednjeročno: razmislek o NEK2, če želimo ohraniti nizke cene in konkurenčnost gospodarstva. Za dolgoročno vzdržnost pa bomo zagnali projekte za izkoriščanje energetskih potencialov Slovenije: geotermalna energija, lesna biomasa, veter, sonce, mikro-hidroelektrarne," so bili jedrnati. 

Slovenska demokratska stranka: Poudarek na večjem izkoristku vodnih virov in domače lesne biomase

Kratko in jedrnato so odgovorili tudi v največji vladni stranki: "V SDS se zavzemamo za stabilnost in samozadostnost oskrbe z električno energijo, ki jo je v bodoče mogoče zagotavljati po formuli: 1/3 do 1/2 potreb nuklearna energija, 1/3 potreb energija sonca, vetra in geotermalna energija in 1/3 potreb hidroelektrarne."

Kot so zapisali, bo v njihovi energetski politiki "poudarek na večjem izkoristku vodnih virov in domače lesne biomase za okolju prijazno in cenovno ugodno energetsko oskrbo". Obnovljive vire energije vidijo kot pomemben element "zanesljive, varne, konkurenčne in trajnostne energetske politike". 

Zato, da bi zagotovili konkurenčno oskrbo, pa bi dali prednost "tistim obnovljivim virom, ki zaradi podpornih shem ne pomenijo dodatnih finančnih obremenitev za prebivalstvo in gospodarstvo".

Socialni demokrati: Večji vložek za spreminjanje potrošniških vzorcev in pospešeni prehod na OVE

V SD pravijo, da bodo s subvencijami dajali prednost rabi učinkovitih proizvodov za manjšo in bolj smotrno porabo električne energije. In to na vseh področjih delovanja. Večji bo tudi vložek za spreminjanje potrošniških vzorcev ter na makro ravni, s pospešenim prehodom na obnovljive vire. S tem pa bi, kot pravijo, postopoma zagotovili energetsko vzdržnost oziroma zadostnost v Sloveniji. "Prav tako se bomo zavzeli za umik fosilnih energentov iz energetske bilance (predvsem premoga), zagotavljali ustrezna razvojna sredstva in programe, usmerjene v postopno preoblikovanje tako posameznih regij, ki so danes pretežno energetsko intenzivna in bodo v prihodnje izgubljale konkurenčnost, če ne bo sistemskih ukrepov za blaženje strukturnih šokov. Zato mora biti energetski prehod usklajen ne zgolj z okoljskim vidikom (nižji izpusti CO2), ampak tudi s socialnim, javnofinančnim in drugimi," so poudarili.  

Prepričani so, da je treba posodobiti nacionalni energetski in podnebni načrt ter energetski koncept Slovenije. "Identificirati je treba degradirana območja v Sloveniji in jih izkoristiti za sončne elektrarne in solarne toplarne z zalogovniki toplote. Država mora spodbuditi prilagajanje lokalne proizvodnje in lokalnega odjema, vključno z vgradnjo hranilnikov, spodbujati pa tudi večje objekte na lokacijah, kjer je možna njihova priključitev na omrežje," so zapisali v stranki. 

"Dokapitalizirali bomo Eko sklad in mu zagotovili dodatne vire novih finančnih mehanizmov EU za zelene investicije s pridobivanjem ugodnih virov na domačem finančnem in kapitalskem viru, tudi z izdajo obveznic. Povečali bomo obseg razpoložljivih nepovratnih sredstev in ugodnih posojil za financiranje energetskih sanacij in instalacij tehnologij obnovljivih virov energije na javne in zasebne stavbe. Spodbudili bomo razvoj električne samooskrbe prebivalstva, skupnosti, gospodarskega in javnega sektorja, spodbujali bomo potencial geotermalne energije ter biomase, pri tem bomo podprli soproizvodnjo toplote in elektrike ter zmanjšali emisije škodljivih snovi z ekološko sprejemljivejšimi energenti in sodobnimi kurilnimi napravami," so našteli. 

Tudi v SD menijo, da je treba še bolj izkoristiti potencial hidroelektrarn: "Treba bo dokončati spodnjesavsko verigo, graditi srednjesavsko verigo, umestiti in zgraditi črpalne hidroelektrarne kot hranilnike energije." Prepričani pa so tudi, da bo podnebne cilje in hkratno energetsko neodvisnost težko doseči brez jedrske energije. "Ocenjujemo pa, da je to tako pomembna in dolgoročna odločitev, da jo je treba po poglobljeni in temeljiti javni razpravi sprejeti na referendumu," so še dodali. 

Stranka Alenke Bratušek: nadgradnja in obnova elektroenergetskega distribucijskega omrežja

V stranki SAB predlagajo ustanovitev 3. energetskega stebra za pospešeno gradnjo proizvodnih objektov zelene energije, predvsem za izkoriščanje sonca in vetra. "S posebnim zakonom bomo tako ustanovili podjetje in mu dodelili koncesijo, s katero bomo pospešili izgradnjo proizvodnih objektov zelene energije. Zakon bo določil regije, območja in zemljišča, na katerih bo mogoče brez dolgotrajnih postopkov hitro zgraditi večje proizvodne kapacitete in celo preseči zastavljene cilje doseganja OVE," so zapisali v svojem odgovoru.

Prepričani so tudi, da bo treba veliko pozornosti posvetiti nadgradnji in obnovi elektroenergetskega distribucijskega omrežja, tako da bo to podpiralo aktivne odjemalce in zeleno preobrazbo gospodarstva. "V SAB-u bomo spodbujali tudi samooskrbo z električno energijo (energija iz sončnih elektrarn) in zadostno stimulativno spodbujali vzpostavljanje hranilnikov energije," so dejali. 

Tudi v Stranki Alenke Bratušek predlagajo, da se pred izgradnjo drugega bloka JEK izvede posvetovalni referendum. "Ob soglasju državljanov bomo podprli gradnjo jedrske elektrarne v obliki modularne gradnje blokov, torej malih elektrarn, ki jih lahko dograjujemo glede na potrebe po energiji," so zaključili.