Izumiranje periferije. Kako bodo stranke dosegle decentralizacijo države?

Prestolnica Ljubljana, kjer je skoncentriran rastoči storitveni sektor, ponuja daleč največ zaposlitvenih možnosti v državi. V številnih perifernih krajih je to sprožilo eksodus, predvsem med mladimi, ki so po končanem študiju sklenili ostati v glavnem mestu ali pa so se tja preselili, kmalu po temu, ko so ugotovili, da se v domačem kraju ne bodo mogli ekonomsko osamosvojiti.

K temu je treba prišteti tudi masovne dnevne migracije brneče pločevine proti središču države. Po podatkih statističnega urada za leto 2020 je z migracijami v obeh smereh daleč najbolj obremenjena Ljubljana. Iz drugih občin dnevno na delo prihaja 134.100 ljudi od skupno skoraj 870.000 delovnoaktivnih oseb. Iz mesta pa dnevno odhaja približno šestkrat manj oseb (22.800). Še več, po podatkih iz leta 2019 je bilo v Ljubljani kar 26 odstotkov delovnih mest v državi, trend pa je bil že takrat v zviševanju. Za primerjavo, v Mariboru zgolj sedem odstotkov.

Razcvet Ljubljane pa je neposredno povezan tudi z izumiranjem periferije ter koncentracijo politične, ekonomske in kulturne moči. Obrobje tako že vrsto let trpi za begom možganov, nekateri kraji pa imajo resne demografske težave. Z ukinjanjem delovnih mest se je povečevalo odseljevanje, manjša mesta pa so začela izgubljati urbani potencial, pridobljen predvsem v drugi polovici prejšnjega stoletja. Dogaja se zamiranje krajev, izguba vrednosti kapitala in dražanje javnih storitev, kar ob nižjih plačah še dodatno pospešuje izseljevanje.

Vendar tudi Ljubljana doživlja svojevrsten bumberang efekt. Zdi se, da pobesnelega nepremičninskega trga ne more ukrotiti nihče, saj cene stanovanj še naprej rastejo. Značaj mesta in njegova demografija se tako nezadržno spreminjata, saj si ljudje z običajno plačo vse težje privoščijo nakup nepremičnine in bivanje v prestolnici. Poleg tega se vrstijo prometne in druge težave, ki jih s seboj prinese obremenjenost mesta. 

S problemom je torej osebno seznanjen vsaj vsak drugi delovnoaktivni prebivalec Slovenije, ki se vsak delovni dan vozi v drugo občino. Kakšne pa so rešitve in kako jih bodo politični odločevalci v prihodnjem mandatu reševali?

Gibanje Svoboda: Ustanovitev regij in razporeditev državnih institucij

V Gibanju Svoboda imajo veliko načrtov in obljub. Zavzemajo se za "policentričen regionalni razvoj in razvojno prostorsko politiko". Po njihovem mnenju mora Slovenija razviti t. i. pametne skupnosti, kjer bi upoštevanju ekonomske, ekološke in socialne vzdržnosti dosegli trajnostni koncept bivanj. V stranki obljubljajo, da si bodo prizadevali za razvoj "kakovostne infrastrukture" po celotni državi ter spodbudili zaposlovanje na podeželju. "načrtovanju javnih investicij na podeželju bo v prihodnosti igrala digitalna tehnologija." Napovedujejo pripravljaje celovitih načrtov za revitalizacijo in pametno gospodarsko specializacijo mest, ki zaostajajo v razvoju.

V Gibanju Svoboda napovedujejo tudi pospešitev vzpostavitve regij, usmerjanje evropskih sredstev na ogrožena obmejna območja in podeželje ter odpravo razvojnih zaostankov z izpeljavo ključnih regionalnih in lokalnih projektov. Pri tem stavijo na javno-zasebna partnerstva in socialno podjetništvo. Tako naj bi na podeželju zagotavljali osnovne storitve, kot so pošte, banka, trgovine ipd. Napovedujejo tudi vrnitev institucij znanja v manj razvite regije, ureditev subvencij za obnove starejših hiš na podeželju in mladim možnost, da izkoristijo stanovnajski fond.

"K decentralizaciji prestolnice bo pripomogla tudi moderna javna prometna infrastruktura (s poudarkom na železniški infrastrukturi), ki jo je potrebno posodobiti do te mere, da življenje v prestolnici več ne bo nuja." V GS so prepričani, da je eden od ukrepov za dosego policentričenga razvoja države razporeditev posameznih institucij po območju celotne Slovenije. Pri tem imajo v mislih denimo Državni svet in Varuha človekovih pravic. "Tovrstni ukrep bi lahko predstavljal korak k zmanjšanju razvojnih razlik med slovenskimi regijami in občinami, omogočil enake možnosti za dostop do javnih služb v teh institucijah ipd.," so še zapisali v odgovoru.

Levica: Javni prevoz, javna stanovanja in javne storitve

Po mnenju stranke Levica so ključni ukrepi za doseganje decentralizacije zagotavljanje javnega, hitrega in učinkovitega javnega prevoza, zagotavljanje javnih, dostopnih in neprofitnih stanovanj, zagotavljanje vseh potrebnih javnih storitev v lokalnem okolju (vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, infrastruktura, kulturne in športne kapacitete …) ter javne investicije v decentraliziran ekonomski razvoj države. "Ob izpolnitvi vseh navedenih ukrepov mladi ne bi čutili potrebe za preselitev v prestolnico, ampak bi imeli kopico razlogov, da živijo izven nje," ocenjujejo.

LMŠ: Podpora selitvi mladih na podeželje 

Tudi v LMŠ se zavzemajo za ustanovitev regij. Nanje bi prenesli določene pristojnosti države "ter s tem tudi okrepiti regionalni razvoj in medobčinsko sodelovanje" in zmanjšali pritisk na prestolnico. Prizadevajo si za ohranitev poseljenosti celotne države s krepitvijo razvojne moči regij in z zmanjšanjem razlik. 

Prav tako je pomembno, navajajo v LMŠ, da država z učinkovitim ravnanjem s svojim stvarnim premoženjem pripomore k decentralizaciji države s selitvijo sedežev posameznih državnih organov in ustanov na območja, kjer država razpolaga z ustreznimi zmogljivostmi za to. "Dodatna rešitev, o kateri se premalo govori, je podpora selitvi mladih na podeželje z ustvarjanjem samooskrbnih trajnostnih vasi in novih delovnih mest na podeželju ter s krepitvijo medgeneracijskega sodelovanja, tudi s sredstvi skupne kmetijske politike EU."

 NSi: Delo od doma, ceste, železnice in javni promet

V Novi Sloveniji se zavzemajo za skladen regionalni razvoj. Po njihovem mnenju je predvsem ključno zagotavljanje ustrezne cestne in železniške povezljivosti, javnega prometa ter širokopasovnega dostopa interneta tudi na podeželju. "Potrebno bo poenostaviti tudi pogoje za delo od doma, kar lahko zaposlenim olajša odločitev, da ostanejo na podeželju."

K poseljenosti podeželja lahko pomembno prispeva tudi izboljšanje pogojev za kmetovanje in turizem, poudarjajo. V stranki izpostavljajo tudi pomen ugodnega poslovnega okolja, ki omogoča nastanek delovnih mest na celotnem področju države. "Aktualna vlada je pokazala veliko razumevanja tudi za potrebe občin in to politiko želimo nadaljevati."

Povežimo Slovenijo: Krepitev stanovanjskega sklada, javno-zasebna partnerstva in dobre lokalne prakse

"Mladim moramo omogočiti, da lahko sami rešijo svoj stanovanjski problem. Stanje na trgu nepremičnin je zaradi procesa centralizacije do določene mere izkrivljeno. Naš odgovor je regionalizacija in ustvarjanje ustreznih pogojev povsod po Sloveniji. Če bomo pri decentralizaciji učinkoviti, bo tudi cena padla," menijo v stranki.

Strinjajo pa se, da je treba več denarja nameniti reševanju stanovanjskih problemov, sploh za tiste, ki se s tem soočajo prvič. "Tu bomo postopali v treh smereh: okrepili bomo stanovanjski sklad z jamstvenimi shemami, bolje izkoristili potenciale javno-zasebnih partnerstev in spodbujali obstoječe dobre prakse na lokalni ravni." Pri tem se sklicujejo na 'kobaridski model' in "druge dobre prakse".

SAB: Upravna decentralizacija in učinkovit medkrajevni potniški promet

V stranki poudarjajo, da je za konkretno decentralizacijo potrebna tudi upravna decentralizacija, "saj to vpliva na možnosti zaposlitve v drugih krajih, ne samo v Ljubljani". "Prav tako verjamemo, da bi poroštveno shemo države lahko prilagodili tako, da bi bil nakup nepremičnine na podeželju ugodnejši." Vse našteto je seveda povezano z učinkovitim medkrajevnim potniškim prometom, zato si bodo v stranki po vzoru rdeče kartice za upokojence prizadevali še za uvedbo brezplačnega javnega prevoza za mlade.

SD: Boljše upravljanje na lokalni ravni, regionalna središča in skladen razvoj

V stranki so naklonjeni skladnemu urbanemu in regionalnem razvoju, za kar, po njihovem mnenju, Slovenija potrebuje novo regionalno in urbano politiko. Zato napovedujejo okrepitev spodbude za razvoj vseh regij, uveljavitev koncepta pametnih mest, vasi in skupnosti. "Ocenjujemo, da je v vzpostavitvi regij pomemben potencial za višjo kakovost javnih storitev in enakomernejši regionalni razvoj, zato bomo obudili razpravo o ustanovitvi pokrajin z izdelavo zelene knjige o regijah, z opredelitvijo različnih scenarijev za ustanovitev regij."

Tudi SD napoveduje prenos sedeža državnih institucij v druga slovenska mesta, ter ponovno ovrednotenje nalog občin, "glede na funkcije, ki jih dejansko opravljajo". Pri tem omenjajo tudi vlogo mest kot regijskih središč, položaj obmejnih občin ter medsebojno povezovanje občin.

"Zavzemali se bomo za poglobitev dialoga med političnimi deležniki, lokalnimi skupnostmi in v regijah o možnih scenarijih razvoja regionalne samouprave ter vzpostavili trajen in stabilen večletni finančni okvir za financiranje regij in občin za boljše razvojno načrtovanje in optimizacijo upravljanja na lokalni ravni," odgovarjajo. 

SDS: Gradnja stanovanj po celotni državi in razvoj infrastrukture

Po mnenju SDS selitev mladih v Ljubljano ni dobra rešitev. Poudarjajo, da mora razvoj vključevati celotno Slovenijo in zagotavljati razvojne možnosti tudi od centra bolj oddaljenim občinam, krajem in vasem. 

"Poleg gradnje stanovanj po celotni državi in razvojem infrastrukture, sta realokacija državnih institucij in regionalizacija pomembna ukrepa, s katerima bomo ohranili in spodbudili naseljevanje izven centrov ter tako ohranili delovna mesta, razkorak pa zmanjšali.«