Gibanje Svoboda Roberta Goloba je po skoraj vseh preštetih glasovih osvojilo 41 poslanskih mandatov, SD pa sedem, kar pomeni, da Golob v koaliciji ne potrebuje Levice z njenimi petimi mandati. Poslanca narodnostne skupnosti praviloma sodelujeta s koalicijo, kar pomeni, da bi imela Golobova koalicija kar 50 glasov. To pomeni ugodno izhodišče za Goloba, ki pa lahko v veliko primerih vseeno računa na podporo Levice, še ene od strank Koalicije ustavnega loka.
Čeprav se je Golob pred volitvami odrekal sodelovanju s strankami, ki sestavljajo odhajajočo vlado, analitik Matevž Tomšič meni, da je šlo pri tem za predvolilno dogajanje, po njegovem mnenju pa je najbolj realno pričakovati koalicijo s SD, s katero bo imel 47 glasov. Če bi v koaliciji vseeno nastali konflikti, ni izključeno, da bi se lahko stvari sredi mandata tudi spremenile. "Ker bo imel razmeroma trdno večino in ker domnevam, da mu bodo tudi mediji bolj naklonjeni, predvidevam, da bo njegov mandat precej lažji, kot je bil mandat sedanje vlade," je še dodal Tomšič, ki meni, da bo sestavljanje vlade potekalo relativno hitro, a po njegovem prepričanju ni to nobeno zagotovilo, da bo koalicija nato tudi gladko delovala. Ob tem je spomnil na Mira Cerarja, ki je prav tako zelo prepričljivo zmagal, pa je njegova vlada mandat končala predčasno.
SAB in LMŠ 'žrtvi' velike Golobove zmage
In ko smo že pri KUL, je jasno, da so jim tokratne volitve zadale precejšen udarec. Medtem ko so SD, SAB, LMŠ in Levica prej imele 39 poslanskih mest, jih imajo tokrat le 12. Še več. SAB in LMŠ sploh nista presegli parlamentarnega praga. "Pomemben delež k zmagi Gibanja Svoboda so prispevali predvsem tisti volivci, ki pred tem niso odhajali na volišča, ter tisti, ki so prej dali glas za LMŠ in SAB," v komentarju rezultatov volitev izpostavlja direktorica Mediane Janja Božič Marolt. V strukturi volivcev zmagovalne stranke je bilo po njenih podatkih kar 17 odstotkov takih, ki na zadnjih volitvah niso volili, desetina pa takih, ki so pred tem volili katero od manjših strank.
Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko rezultat državnozborskih volitev vidi kot poraz koalicije KUL. Kot pravi, je prevladalo taktično glasovanje v želji premagati Janšo. "To je eden večjih porazov – če jih jemljemo kot celoto – v zgodovini slovenskih parlamentarnih volitev," je dejal. Analitik Aljaž Pengov Bitenc se ne strinja z Zorkom, ki je prepričan, da so Kulovci dobro opravili svoje delo, da pa so se volivci tokrat odločili, da bodo žezlo boja za demokracijo predali Robertu Golobu. Brez tega, kar je KUL delal zadnji dve leti, Goloba ne bi bilo, opozarja, kar pomeni, da je Golob tako dober rezultat dosegel ravno zaradi strank Kula in podpore civilne družbe.
Civilna družba zaslužna za visoko volilno udeležbo
In smo pri civilni družbi. Tik pred zaključkom volilne kampanje je Nika Kovač z Inštituta 8. marec podprla SD, SAB in LMŠ. Predvsem zadnjima dvema so namreč javnomnenjske raziskave kazale, da jima ne bo nujno uspelo ostati v parlamentu, zato tudi ta javna podpora civilne družbe. Toda SAB in LMŠ ni prinesla želenih poslanskih mandatov, po mnenju analitikov pa ni koristila niti Inštitutu 8. marec. Jasno pa je, da je civilna družba s svojimi aktivnostmi zagotovo ogromno prispevala k visoki volilni udeležbi, ki je bila četrta najvišja do zdaj in druga najvišja po letu 2000. Organizacijam civilne družbe je uspelo aktivirati mlajše volivce, tako kot na referendumu za vodo.
Pokop Desusa
Pregovor pravi "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima", toda v bitki za glasove upokojencev to ne velja. DeSUS je z izredno slabim volilnim rezultatom (0,62 odstotka glasov) okronal svoj strankarski propad, ki se je že leta 2020 začel zaradi nesoglasij v stranki. SAB, ki je Desusu poskušala speljati upokojence, prav tako ni prišla v parlament, tretja, ki je računala na glasove upokojencev, pa je bila nekdanja predsednica Desusa in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec s svojo stranko Naša dežela. Nobeni od teh treh strank ni uspelo prestopiti štiriodstotnega parlamentarnega praga, kar pomeni, da upokojenci nimajo svojega predstavnika v DZ.
Le pet strank v DZ
Te volitve pa so prinesle še eno novost: še nikoli nismo imeli tako malo parlamentarnih strank. Analitiki ocenjujejo, da je bila za majhne stranke 'usodna' visoka volilna udeležba. "Mislim, da bomo v končni fazi za majhne stranke ugotovili, da so ohranile bolj ali manj absolutne številke glasov, a ker je volilna udeležba toliko višja in ker je šla očitno velika večina teh volivcev v taktično glasovanje, se je na levi sredini to prelilo v tabor Roberta Goloba," je ocenil Pengov Bitenc in dodal, da se pri stranki SAB, pa tudi pri LMŠ in Levici kaže, da je visoka volilna udeležba kontraproduktivna za majhno, ampak predano volilno bazo, ker je potem prag za osvojitev vsakega dodatnega poslanskega mandata toliko višji.
Tokratne volitve so izraz nezadovoljstva ljudstva nad vlado, se strinjajo analitiki. Tega ne kaže samo zmaga Golobovega Gibanja Svoboda, ampak tudi visoka volilna udeležba. "Nasprotovanje vladi se je manifestiralo na volitvah," opozarja Zorko in dodaja, da se SDS in NSi "lahko tolažita s tem, da sta v absolutnem merilu dosegli večje število glasov volivcev, in čeprav je poslanski rezultat SDS s številom mandatov nekoliko boljši, kot je bil leta 2018, je ta vlada vendarle doživela kar hud poraz".
KOMENTARJI (328)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.