FOTO: Župani, ki zapuščajo stolčke

"Free, free at last!“ je ob naznanitvi volilnih rezultatov na družbenem omrežju Twitter zapisal nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar (Zares). Na odgovor, da mu bo hitro dolgčas, je v šali zapisal: "Pravzaprav imaš prav. Najavljam kandidaturo za župana Ljubljane!“ Pridružil se mu je še pravosodni minister Alež Zalar (LDS), ki je zapisal: "Jaz tudi! Naj zmaga boljši!“ Kot je znano, sta tako stranka Zares kot LDS ostali pred parlamentarnimi vrati.

Deset županov gre med poslance

Od šale pa k resnim zadevam. Kaj bo torej z župani, ki so po delnih neuradnih izidih letošnjih parlamentarnih volitev postali poslanci? Teh je enajst.

Največ županov ima po novem v parlamentu SLS, in sicer župana Destrnika Franca Pukšiča, župana Krškega Franca Bogoviča, župana Dupleka Janeza Ribiča in župana Železnikov Mihaela Prevca.

Listo Zorana Jankovića, ki je tudi sam župan, bosta odslej v parlamentu zastopala županja Metlike Renata Brunskole in župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar, ki se bosta prav tako morala odpovedati svoji dosedanji funkciji.

Poslanec SDS, ki se bo moral odpovedati županski funkciji, je župan Bovca Danijel Krivec, od županovanja pa se poslavljata tudi mirnopeški župan Zvonko Lah in župan Polzele Ljubo Žnidar.

Od županskega stolčka se bo moral posloviti tudi župan Radeč Matjaž Han, ki bo odslej v parlamentu zastopal SD.

Kot je znano, je poslankam in poslancem maja letos uspelo uzakoniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Z novelo zakona o poslancih, za katero je glasovalo 48, proti njej pa je bilo 36 poslancev, so odločili, da sedenje na poslanskem in županskem stolčku hkrati ni več mogoče.

Županom se bo mandat končal na dan potrditve poslanskih mandatov, na konstitutivni seji DZ, ki bo najpozneje 24. decembra. Takrat bodo stekli tudi postopki za nadomestne županske volitve, ki jih razpiše občinska volilna komisija. To se mora zgoditi v največ treh mesecih po tem, ko bo konstituiran državni zbor, najverjetneje torej marca.

Lokalne volitve, ki sicer potekajo vsake štiri leta, se financirajo iz občinskih proračunov in so odvisne od števila volivcev oz. volišč v občini. Tisti, ki jih bodo ambicije županov oz. poslancev torej drago stale, so davkoplačevalci.