Delo v zdravstvu je za številne predane posameznike poslanstvo, delo opravljajo s skrbjo in veseljem, četudi je delovnih ur veliko, denarja pa pogosto premalo. Obstaja pa tudi veliko manj rožnata podoba slovenskega zdravstva. Tista, kjer slaba organizacija in toksični odnosi med zaposlenimi pomenijo slab izkoristek sredstev, nezadovoljno osebje in slabšo oskrbo pacientov oziroma marsikdaj ti ostanejo celo brez (ustrezne) oskrbe.

Slovensko zdravstvo tako že dlje časa pretresajo zgodbe, iz katerih je razvidno, da medsebojni odnosi med zaposlenimi nikakor niso rožnati. Jasno ali bolj med vrsticami padajo obtožbe o notranjih težavah zdravstvenih ustanov, ki so eden od pomembnih razlogov, da mladi zdravniki odhajajo v tujino, saj imajo tukaj občutek, da pod noge padajo polena, sistem pa deluje proti njim. Znani so tudi primeri odpovedi strokovnjakov zaradi slabih odnosov. Zaposleni, ki odhajajo, pogosto navajajo, da vodstvo ustanove, ki jo zapuščajo, ni znalo zagotoviti ustrezne organizacije dela, preprečiti kadrovske stiske, prisluhniti zaposlenim oziroma ni znalo krmariti med zahtevami dela in privilegiji nekaterih članov kolektiva.

Težava ni nova, se pa politika njenega reševanja praviloma na daleč izogiba, javnost pa zaposluje predvsem z vprašanjem, koliko denarja je še treba nameniti za zdravstvo, čeprav je tudi po tem sprememb, ki bi jih občutil pacient, malo. Zgolj denar namreč v takšnih ustanovah ni rešitev, saj se osrednja težava skriva še nekoliko globlje: v slabem vodenju in slabo postavljenem sistemu, katerega težava je tudi, da se na izzive ne odzove, dokler ni (pre)pozno.

Bo v prihodnjem mandatu kaj drugače?

Gibanje Svoboda napoveduje profesionalne nadzornike: 'Želimo depolitizirati celoten zdravstveni sistem'

"Velik del težav našega zdravstvenega sistema izhaja iz njegove trenutne organiziranosti in upravljanja. Nejasna ločitev med javnimi (državnimi in občinskimi) izvajalci ter zasebno prakso močno načenja transparentnost celotnega zdravstvenega sistema," ocenjujejo v stranki Roberta Goloba. Napovedujejo učinkovitejšo porabo sredstev, racionalizacijo poslovanja, boljšo organizacijo oziroma reorganizacijo zdravstvenih zavodov in učinkovitejšo izrabe obstoječih kapacitet z ustrezno stimulacijo vseh zaposlenih: "Pri ukrepih bomo izhajali tudi iz nedavnih ugotovitev Računskega sodišča o učinkovitosti ureditve javne službe."

Zagotavljajo, da bodo na vodilna mesta v zdravstvu imenovali ugledne strokovnjake: "Spremenili bomo sedanjo nadzorno vlogo svetov zavodov in skladno z najvišjimi standardi korporativnega upravljanja njihovo funkcijo nadomestili z nadzornimi sveti s profesionalnimi nadzorniki. S tem želimo depolitizirati celoten zdravstveni sistem. Vsakodnevno politiko je potrebno umakniti iz mehanizmov vodenja zdravstvenega sistema."

Izpostavljajo tudi kadrovske težave slovenskega zdravstva: "Veliko zaposlenih za svoje delo v zdravstveni mreži ne prejme pravičnega plačila. Nekateri to kompenzirajo z delom v zasebnih organizacijah ali nepregledno množico različnih dodatkov.  Sistem je posledično vse manj transparenten in vse bolj neučinkovit, kar znižuje zaupanje javnosti in vseh ostalih relevantnih deležnikov v celotno javno zdravstvo. Reševanje kadrovske problematike je zato med pomembnejšimi javnozdravstvenimi prioritetami. Med pomembnimi ukrepi vidimo tudi bolj sistematično ureditev položaja zaposlenih v zdravstveni negi, ki so pomemben, a pogosto spregledan kader v našem zdravstvenem sistemu. Trenutno prav ta kader zaradi slabih pogojev dela in plačila pospešeno odhaja v tujino, kar lahko že na krajši rok močno oteži delovanje celotnega zdravstvenega sistema. V Gibanju Svoboda menimo, da slovenski zdravstveni sistem nujno potrebuje drugačno kadrovsko politiko. Velik neizkoriščeni potencial vidimo v kadrovskem štipendiranju zdravstvenega kadra, ki bi posebno na srednjih šolah spodbudila večje zanimanje za različne zdravstvene programe."

Levica nasprotuje vodenju zdravstvenih ustanov kot podjetij: 'Zasebno zdravstvo je potrebno popolnoma ločiti od javnega'

Pri Levici menijo, da je stanje v javnih zdravstvenih zavodih potrebno ocenjevati objektivno: "Drži, da standardi padajo, da se nedostopnost povečuje, da kadra vse bolj primanjkuje in da je vse bolj izčrpan. A razlogi za to ne ležijo toliko v vodenju samih ustanov kot v dejstvu, da se v zadnjem času aktivno vzpostavlja paralelni privatiziran sistem zdravstvenega varstva." Po njihovem torej najhujše udarce javnemu sistemu zadaja nelojalna konkurenca zasebnikov: "Namesto da bi tako t. i. zdravniki dvoživke delo opravili v javnih zavodih, prek s.p. delo opravljajo pri zasebnikih in tako aktivno podaljšujejo čakalne vrste."

Skrbi jih tudi stanje v zdravstveni negi – zaradi, kot pravijo, mizernih plač in dejstva, da se po vseh zavezah in obljubah še vedno niso sprejeli standardi in normativi v zdravstveni negi.

Javno zdravstvo se mora izvajati neprofitno, morebitni presežki sredstev pa morajo ostajati v sistemu, poudarjajo: "Privatizacija in odsotnost načrtovanja zdravstvene politike sta pripeljala do točke, ko je vse več ljudi brez osebnega zdravnika, kjer se na posege čaka predolgo in kjer so kršene zakonske in ustavne določbe o pravici do zdravja. Zasebno zdravstvo je potrebno popolnoma ločiti od javnega in javnih sredstev, javni sistem pa okrepiti z dodatnimi proračunskim sredstvi. Obenem je potrebno zagotoviti izdatno proračunsko financiranje primarne ravni zdravstva."

 V zvezi z idejami o menedžerski revoluciji in spremembami v vodenju zdravstvenih zavodov navajajo, da izkušnje iz tujine (Velika Britanija, Roy Griffiths) kažejo, da je t. i. The New Public Management Approach izredno škodljiv za javne zdravstvene sisteme: "Stroški za administracijo so v ustanovah NHS narasli iz pet odstotkov na 12 odstotkov, povečal se je prenos storitev na zunanje izvajalce. Tako imenovane neklinične zaposlitve – čiščenje, pranje, vzdrževanje in varnost so predali zunanjim izvajalcem. Število zaposlenih v teh dejavnostih je posledično močno upadlo, in sicer iz 260.000 leta 1981 na 157.000 leta 1990. Cilj je bil dosežen in bolnišnice so varčevale, cena pa je bila visoka. Študija o prenosu dela na zunanje izvajalce v NHS je leta 2001 pokazala, da so ti zunanji delavci v NHS v Londonu prejemali manj kot pet funtov na uro, prav tako pa so se jim skrčile druge pravice, kot so dopust in pokojnine. Obenem so standardi čistoče v bolnišnicah upadli, močno poslabšala pa se je tudi kakovost bolnišnične hrane. Kar 10 odstotkov resno bolnih pacientov je bilo v času bivanja v bolnišnici podhranjenih. V Levici zato opozarjamo, da bolnišnic nikakor ne smemo voditi kot podjetij (saj tudi gasilcev in Policije ne vodimo tako). Cilj ne sme biti varčevanje, temveč zadovoljevanje zdravstvenih potreb ljudi. Gre za vprašanje družbenih in političnih prioritet."

LMŠ moti popoldansko samevanje zdravstvenih ustanov: 'Z drugačno organizacijo bodo čakalne dobe krajše'

"Notranja organiziranost je sicer v rokah direktorja posameznega zavoda, ki mora poskrbeti, da odnosi med zaposlenimi ne vplivajo na njihovo delo. Poskrbeti pa mora, in to je naše pričakovanje, tudi za drugačno organizacijo dela, da ordinacije in operacijske dvorane v popoldanskem času ne bodo samevale, pač pa da bo zdravstvena oskrba ljudem dostopna tudi popoldne – danes pogosto ni," pravijo v stranki Marjana Šarca.

Razlog za to je po njihovem, zlasti v bolnišnicah, zasedenost precejšnjega števila zdravnikov s popoldanskim delom pri zasebnikih: "Z drugačno organizacijo bo tudi javno zdravstvo popoldne učinkovitejše, čakalne dobe pa krajše."

Vseeno pa menijo, da je ne glede na izzive, ki jih ima javno zdravstvo, edina prava pot ohranjanje in krepitev javnega zdravstva ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: "Zdravstvene storitve, ki jih izvajalci ne morejo izvesti, se zagotovijo z nacionalnim razpisom po t. i. kaskadnem sistemu, pri čemer se upošteva vrstni red: javni zdravstveni zavodi, koncesionarji, zasebniki. Za to se zagotovijo oziroma razporedijo razpoložljiva finančna sredstva."

NSi upe polaga v digitalizacijo zdravstva: 'Zdravstvene zavode je treba preoblikovati tako, da delujejo neprofitno, a po načelih gospodarskih družb'

V NSi pravijo, da v okviru celovite prenove zdravstvenega sistema na področju kadra predvidevamo možnost nagrajevanja zaposlenih po rezultatih dela, pri čemer je nujna jasna določitev standardov in normativov.

"Pomemben korak naprej bo pomenila tudi dejanska digitalizacija zdravstva, ki bo zaposlenim v zdravstvu z administrativno razbremenitvijo prinesla več časa za delo z bolniki. V okviru digitalizacije menimo, da je treba uvesti enoten podporni informacijski sistem, standardiziran sistem zbiranja zdravstvenih podatkov, vključiti telemedicino ter uvesti e-osebni zdravstveni karton in e-zdravstvene izvide," poudarjajo.

Kot pravijo, verjamejo, da bo to pomembno vplivalo na boljšo organiziranost in razbremenitev zdravstvenih kadrov: "Kar bo posledično vplivalo tudi na boljše odnose v ekipah."

"Obenem je treba zdravstvene zavode preoblikovati tako, da delujejo neprofitno, a po načelih gospodarskih družb," še poudarjajo.

Povežimo Slovenijo stavi na piramido za zdravo življenje: 'Krepitev primarne ravni in stimulativen, inovativen način dela med kroženjem'

"Imamo najboljše zdravnike in medicinsko osebje," so prepričani v Povežimo Slovenijo. Zagotavljajo, da so glede zdravstva pripravili dober načrt: "Gradnjo piramide, ki bo državljanu omogočala čimbolj zdravo in čilo življenje. Temeljni gradnik bo oskrba na domu, ker vsi radi čim dlje živimo doma, tudi zadnje dni želimo preživeti z našimi domačimi. Tu ima vlogo telemedicina, vrstniška pomoč, NVO, zdravstvena oskrba na domu."

Ko gre za sam zdravstveni sistem, pa napovedujejo: "Krepitev primarne ravni s povišanim vpisom na medicino in stimulativnim, inovativnim načinom dela med kroženjem."

Veliko potencialov imamo pri informatizaciji, so prepričani: "S tem bomo dosegli boljšo organizacijo dela, dolgoročno kadrovsko načrtovanje ter transparentnost poslovanja in plačevanja."

SAB zagotavlja, da ne bodo dovolili, da zdravstveni sistem preide v zasebne roke: 'Predlagamo ustanovitev Agencije za nabave v zdravstvu'

Moderno javno zdravstvo je ena od naših prioritet, zagotavljajo v SAB: "Nikoli ne bomo dovolili, da zdravstveni sistem preide v privatne roke, saj bi to pomenilo razgradnjo kakovosti in dostopnosti trenutnega sistema."

"Mnoge stvari na tem področju so skozi leta preveč mirovale, neurejene in nedopustne problematike, kot je na primer dolgotrajna oskrba, pa so se kopičile in poglabljale. Tako je treba na eni strani najprej počistiti okostnjake iz omar, na drugi pa se spoprijeti z novimi izzivi, ki vznikajo vsak dan," ocenjujejo v stranki, ki jo vodi Alenka Bratušek.

Velik problem je še vedno korupcija v zdravstvu, izpostavljajo: "V SAB predlagamo, da centraliziramo nabave v zdravstvu, da ustanovimo agencijo za nabave v zdravstvu – in na ta način poenotimo in znižamo nabavne cene, kar pomeni, da bo več denarja ostalo za storitve in bomo lahko skrajšali čakalne vrste."

Dotaknili so se tudi tako imenovanih zdravnikov dvoživk: "Treba je urediti in jasno postaviti pravila za delo zdravnikov."

SD želi, da je glavno vodilo interes pacienta: 'Prekiniti želimo trend poseganja v strokovno avtonomijo'

"Socialni demokrati nameravamo poseči v sisteme notranje organiziranosti zdravstva s tem, da prekinemo trend poseganja v strokovno avtonomijo in presojo," pravijo v stranki, ki jo vodi Tanja Fajon.

"Smiselna notranja organiziranost zdravstvenih ustanov, ohranjanje dobrih kolegialnih odnosov, odločanje o napredovanjih na podlagi sposobnosti in ne politične pripadnosti – vse to mora biti odločeno na podlagi neodvisne in strokovne presoje," poudarjajo.

"Glavno vodilo pa mora biti interes pacienta," še dodajajo.

SDS poudarja pomen stimulacije za kakovostno delo: 'Pristopili bomo k ciljnemu izobraževanju vodstvenih kadrov v zdravstvu'

"Za zaposlene v zdravstveni negi je Vlada RS zagotovila sredstva za dvig plač," poudarjajo v stranki, ki jo vodi premier Janez Janša. "Zaposleni v zdravstvenih zavodih morajo biti stimulirani za kakovostno delo, obenem pa nagrajeni za opravljen obseg dela," poudarjajo.

"Pristopili bomo k ciljnemu izobraževanju vodstvenih kadrov v zdravstvu, potrebno bo tudi usposabljanje članov nadzornih svetov za vodenje in upravljanje zdravstvenih ustanov, ki imajo v članicah Evropske unije status gospodarskih družb splošnega pomena," napovedujejo.

"Ustanove bodo vodili zdravstveni menedžerji, ki bodo odgovorni nadzornemu svetu. Vodstva ustanov bodo avtonomna tako glede vodenja ustanov kot nagrajevanja zaposlenih. Uvedli bomo nagrajevanje zaposlenih po učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela z uvedbo fiksnega in variabilnega dela plače," še poudarjajo in dodajajo, da bodo omogočili sklepanje individualnih pogodb za vrhunske strokovnjake.

Najbolj pomembno je zaupanje v vodstvo

Težava sicer ni izrazito slovenska, izzive zdravstvenih sistemov najdemo po vsem svetu. Zanimiv je denimo primer Avstralije, kjer je leta 2020 raziskava med več kot 1000 mlajšimi zdravniki pokazala, da je velika večina v svoji praksi naredila napake zaradi izčrpanosti in izgorelosti, ki sta jo povzročila prevelika obremenitev in neustrezno kadrovanje. Anketiranci so povedali, da so na to opozorili tudi svoje delodajalce, ki pa so jih odpravili, ne da bi ukrepali. 

Raziskava, v kateri je sodelovalo skoraj 10.000 zdravnikov, ki se usposabljajo, pa je pokazala, da je bil vsak tretji v zadnjih 12 mesecih priča ali tarča toksičnega vedenja na delovnem mestu. Tudi pri nas mladi zdravniki redno opozarjajo na težave, s katerimi se srečajo na začetku svoje poti in številne so vezane prav na toksične odnose.

V sektorju, ki se osredotoča na skrb in ohranjanje življenja ter spodbujanje dobrega fizičnega in duševnega počutja, je takšno stanje več kot zaskrbljujoče. 

Strupena kultura delovnega mesta povzroča resen in stalen stres, posledice pa običajno preidejo tudi na druga področja življenja, kar pogosto negativno vpliva na odnose, zdravje in samozavest ljudi. Vpliva tudi na kakovost dela, ki bi morala biti ravno v zdravstvu najvišja. Tudi zato bi morala biti organizacijska ureditev zdravstva in odnosov v njem zelo visoko na lestvici prioritet politike.

V Avstraliji so sestavili nekaj priporočil, med drugim so izpostavili, kako pomembno je, da v ustanovi vlada kultura odgovornosti in da je komunikacija kulturna, odprta, pogosta, vključuje povratne informacije in ljudem omogoča, da so slišani. In še glavna sestavina: pomembno je, da učinkovito vodstvo ustanove uživa zaupanje.