Dan po volitvah: stranke v analizo rezultatov in načrtovanje koalicijskih pogovorov

Na nedeljskih državnozborskih volitvah je največ volivcev obkrožilo stranko Gibanje Svoboda, ki je glede na delne, neuradne rezultate dobila 41 poslanskih mandatov. V DZ so se uvrstile še stranke SDS s 27 poslanci, NSi z osmimi, SD s sedmimi in Levica s petimi. Vnovičen prestop parlamentarnega praga pa tokrat ni uspel niti LMŠ, SAB, DeSUS in SNS niti Konkretno, saj gibanju Povežimo Slovenijo, kot del katerega so nastopili na volitvah, vstop v državni zbor ni uspel.

S svojim rezultatom niso bili zadovolji niti v Levici, ki sicer ostaja v parlamentu. Koordinator stranke Luka Mesec je v nedeljo ob rezultatu, ki je pod pričakovanji stranke, že napovedal, da bo svetu stranke ponudil svoj odstop. Kot je dejal, bo danes odstop ponudil celoten izvršni odbor.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je medtem v nedeljo napovedal, da bodo prvi pogovori o oblikovanju vladne koalicije stekli že v prihodnjih dneh. Pričakuje, da bo vlado mogoče sestaviti v kratkem. Napovedal je pogovore z ostalimi levosredinskimi strankami, na seznamu tistih, s katerimi se namerava sestati, pa ni SDS in NSi.

V nedeljo so sicer prešteli 99,68 odstotka oddanih glasovnic, volilna udeležba pa je bila 69,71-odstotna.

Gibanje Svoboda v prvem poskusu na parlamentarni Olimp

Gibanju Svoboda, ki je nastalo le nekaj mesecev pred volitvami, je že v prvem nastopu na volitvah uspel veliki met. Z veliko prednostjo je zmagalo in postalo najmočnejša stranka v parlamentu.

Golob napoveduje drugačno politiko od dosedanjih političnih elit. Zavzemal se bo za spremembe v državi in za svobodo s poudarki na zelenem prehodu, pravni državi, reševanju zdravstva in medgeneracijskih izzivov ter digitalizaciji, pravi. Poudarja tudi skrb za ranljive in socialno ogrožene skupine državljanov.

Kot je po zmagi na volitvah poudaril Golob, se bo morala vlada osredotočiti na tri ukrepe: spremembo zakonodaje v sodelovanju s civilno družbo, pripravo na ponoven izbruh covida-19 jeseni in pripravo na jesensko energetsko draginjo.

V koalicijske pogovore bodo stopili tudi s civilno družbo, da bi se začeli takoj pogovarjati o konkretnih ukrepih – katere zakone lahko podprejo takoj, katere je treba še dodelati. Zagotovil je, da civilne družbe ne bodo izključevali iz dela izvršne oblasti.

SDS se s čela vlade seli v opozicijo

SDS se s pozicije največje vladne stranke po volitvah seli v opozicijo. Tokrat so zabeležili drugi najboljši rezultat, ne glede na to, da bodo imeli v parlamentu več poslancev kot po volitvah leta 2018.

V stranki poudarjajo, da so ostali zvesti programu, načelom parlamentarne demokracije in ustavnim vrednotam. "Na prvo mesto postavljamo ljudi, zato se zavedamo, da brez uspešnega gospodarstva ni socialne varnosti, sodobne infrastrukture ter razvitih sistemov javnega šolstva in zdravstva," navajajo.

Med programskimi točkami izpostavljajo uspešno gospodarstvo, socialno varnost, sodobno infrastrukturo ter razvite sisteme javnega šolstva in zdravstva. Volivce so želeli prepričati z zavzemanjem za izpolnitev pogojev za zeleno in digitalno preobrazbo, kakovostne in dostopne zdravstvene storitve, depolitizacijo policije, učinkovit pregon gospodarskega kriminala, izpolnitev pogojev za delovanje pravne države in stabilno oskrbo z električno energijo. Tokrat pa so bili prekratki za zmago in bodo, kot kaže, znova pristali v opoziciji. V preteklosti so sicer že pokazali, da so kot opozicijska stranka izjemno aktivni.

NSi s poslancem več v primerjavi z zadnjimi volitvami

Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi) je na nedeljskih volitvah, kot kaže, osvojila osem poslanskih mandatov, enega več kot pred štirimi leti. Njen predsednik Matej Tonin je ocenil, da se jim je obrestovalo to, da drugim niso metali polen pod noge.

Kot pravijo v NSi, izhajajo iz vrednot krščanske demokracije, deklarirajo se kot sredinska stranka. Ključne točke njihovega programa so zeleno socialno-tržno gospodarstvo, dostopno javno zdravstvo, država v službi človeka, vsestranski razvoj posameznika in povezana enakomerno razvita Slovenija.

SD z manjšim številom poslancev kot doslej

Socialni demokrati so na nedeljskih volitvah dobili manj mandatov kot na zadnjih volitvah, in sicer sedem. Po novem so četrta najmočnejša stranka v parlamentu, medtem ko so bili doslej tretja.

V stranki programsko med drugim izpostavljajo kakovostno in dostopno javno zdravstvo, prodorno in inovativno gospodarstvo, odličen sistem vzgoje in izobraževanja, kakovostne javne storitve, urejeno in demokratično družbo, svobodne in neodvisne medije ter oblast pod močnim nadzorom civilne družbe in medijev.

Levici za las uspel preboj v parlament

Stranka Levica je na nedeljskih volitvah zabeležila slabši rezultat od pričakovanj; le za las ji je uspel preboj v parlament. Obeta se ji skoraj pol manj mandatov kot v dosedanjem sklicu parlamenta, in sicer pet. Koordinator Levice Luka Mesec je zato napovedal, da bo ponudil odstop s položaja.

Predstavljajo se kot stranka, ki namesto kapitalističnega izkoriščanja in individualizma spodbuja skupnost, solidarnost in vlaganja v družbeno infrastrukturo za vsestranski razvoj. Med programskimi prioritetami poudarjajo vsem dostopno javno zdravstvo, reševanje izzivov podnebne in okoljske krize, gospodarstvo po meri človeka, ne kapitala, pravico do stanovanja in odpravo revščine.

Žiža ponovno izvoljen za poslanca italijanske narodne skupnosti

Na volitvah za poslanca italijanske narodne skupnosti je bil izvoljen dosedanji predstavnik manjšine Felice Žiža. Po delnih neuradnih rezultatih, ki jih je na svoji spletni strani objavila Državna volilna komisija, je Žiža prejel 1098 oziroma 60,86 odstotka glasov, drugi kandidat Maurizio Tremul pa 706 oziroma 39,14 odstotka glasov.