Kako je bilo v Janševi vladi?

Prvak SDS Janez Janša je po volitvah leta 2004 pred imenovanjem za mandatarja obljubljal blaginjo vseh, ki živijo v Sloveniji, ciljal je na visoko gospodarsko rast in z najbolj razvitimi evropskimi državami primerljiv bruto domači proizvod. Napovedal je učinkovito upravljanje, izboljšanje pogojev za razvoj podjetništva, nadaljevanje reforme šolstva, podvojitev vlaganj v raziskave in razvoj, zmanjšanje razlik v razvitosti med posameznimi regijami in decentralizacijo države. Med prioritetami je navedel skrb za okolje, razvoj kmetijstva, spoštovanje pravic manjšin in skrb za zdomce.

Za začetek je Janševa vlada uvedla nekaj pri ljudeh pozitivno sprejetih sprememb. Odpravili so avtomobilske nalepke, s katerimi naj bi posredno služili nekdanji oblastniki, in občutno znižali notarske tarife. Nato je prišla davčna reforma, ki jo je sicer pripravila prejšnja vlada, a je Janševa ni zaustavila. Med davkoplačevalci je povzročila nezadovoljstvo, ker je bila po njihovih ocenah nejasna, nerazumljiva in nespodbudna. Janševa vlada je medtem obljubljala višjo davčno olajšavo za zavezance z nižjimi dohodki.

Študentje, ki so grozili s protesti, so dosegli neplačilo akontacije dohodnine, če bi na napotnico zaslužili manj kot 100.000 takratnih slovenskih tolarjev. Na finančnem ministrstvu so medtem pripravljali predloge celovite reforme, med katerimi bi bili namesto pet trije davčni razredi. Spremenilo naj bi se plačevanje davka na dodano vrednost in manj bi bile obdavčene plače. Kritiki so opozarjali, da reforma uvaja davčne ugodnosti za bogate in obdavčitev obresti vseh državljanov.

Poenostavili so upravne postopke

Niso rešili odprtih vprašanj s Hrvaško in zaprli poglavja o izbrisanih. Nameravali so zrušiti Metelkovo, ljubljanski župan Zoran Janković ni dobil denarja od države, za katerega je trdil, da mu pripada. Želeli so ukiniti protikorupcijsko komisijo, čeprav je raziskava javnega mnenja, ki jo je za leto 2006 naročila komisija, pokazala, da je bila vladavina premierja Janeza Janše zaznamovana z naglim upadanjem korupcije. Opozicijski Anton Rop je medtem opozarjal na politično kadrovanje, ki se je po njegovih besedah kazalo ob odstavitvah direktorjev najboljših podjetij in visokih uradnikov v upravi, na tožilstvu in policiji.

Vlada je obljubljala umik države iz gospodarstva. A po prodaji Mercatorjevih delnic se je govorilo o oškodovanju državnega premoženja. Da je bila prodaja "najboljšega soseda" napaka, je pozneje priznal tudi Janša. Govorili so o prodaji Telekoma, kar se ni zgodilo. Bilo je manj reform, kot so jih obljubljali, za kar je Janša večkrat krivil opozicijo in tudi medije: "Slovenijo pri razvoju ovirajo socialistična miselnost, politični nasprotniki vlade in mediji." Kljub obljubam o decentralizaciji jim ni uspelo ustanoviti pokrajin. Brniško letališče so preimenovali v Letališče Jožeta Pučnika, ustavljen je bil kazenski postopek zoper škofa Gregorija Rožmana, ki so ga nekateri zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem označevali za narodnega izdajalca. Prvi vojaki so šli v Irak.

Izredno aktiven je bil Gregor Virant. Med njegovim vodenjem ministrstva za javno upravo so odpravili krajevne pristojnosti v upravnih zadevah in poenostavili upravne postopke. Za reformo plačnega sistema v javni upravi nekateri pravijo, da je največja napaka Janševe vlade. Ukinili so privilegij 100-odstotnega bolniškega nadomestila za funkcionarje in pomemben del državne uprave. Uredili so sistem plač v javnem sektorju, vključno s funkcionarskimi in direktorskimi, s čimer so omejili plače slednjih. Mestni redarji so dobili več pooblastil, kršitelju lahko zdaj nadenejo lisice in uporabijo fizično silo. Bila je vstaja zaradi romske problematike, ki je z dogajanjem v Ambrusu dosegla vrelišče in še vedno ni rešena. 

Dobili smo evro, vstopili smo v schengensko območje. Predsedovali smo Ovse in Evropski uniji, pri čemer je vlada zanikala poročanje slovenskih medijev, da naj bi ZDA diktirale Sloveniji, kako naj vodi predsedovanje Uniji. Z Lukendo so se lotili odprave sodnih zaostankov, azbestni bolniki so dobili odškodnine. Spreminjali so šolske programe, zmanjšali čakalne vrste v zdravstvu in sprejeli zakon o registraciji istospolnih skupnosti. Sprejet je bil zakon o RTV, za katerega so v opoziciji trdili, da želi vlada z njim prevzeti nacionalne medije.

Poslali so mu položnice upokojencev

Tudi v Janševi vladi so bili stečaji in odpuščanja, brezposelnost pa se je v prvem letu znižala. Država se je precej zadolževala, bila je inflacija. Sindikalisti so opozarjali na povečevanje socialne neenakosti in na podražitve, pogrešali so socialni dialog. Janša je za draginjo krivil trgovce, prejel je položnice upokojencev, ki niso mogli preživeti s prenizkimi pokojninami. No, izpolnili so obljubo, da se bodo pokojnine usklajevale z rastjo plač, kar se je v poznejši krizi izkazalo za dokaj nepremišljeno potezo.

Proti koncu mandata je bilo vse več revnih, kar je Janša težko priznal. Oktobra 2007 je izjavil: "In če zaenkrat to vpliva na letni ravni na nekih razmerah nekaj škatlic cigaret, potem to ni tako drastično in če iz vseh smetnjakov po mestih gledajo štruce kruha, tudi ne pomeni, da je zadeva zelo alarmantna." Zatem je trdil, da so bile njegove besede iztrgane iz konteksta, saj je mislil na dejstvo, da v Sloveniji letno zavržemo od 12 do 13.000 ton kruha, za kar porabimo tretjino pridelane pšenice v Sloveniji in zaradi česar je dražji kruh. Kmalu zatem je Urška Bačovnik napovedala poroko z Janšo: "Če bo vse šlo tako naprej, se bova poročila."

Brezplačniki in kritika sodnega sistema

Janša ni verjel nekaterim javnomnenjskim raziskavam, ki so med drugim kazale tudi nezadovoljstvo z demokracijo, zato je vlada včasih objavljala kar svoje. Zaradi besed, da je Ninamedia "hišna služba Gregorja Golobiča", se je znašel na sodišču, vendar agencija ni dobila tožbe.

V vladni brošuri "Slovenija včeraj, danes, jutri" so trdili, da se je izboljšala socialna varnost upokojencev, da mladi lažje pridejo do stanovanja, da so se skrajšale čakalne dobe v zdravstvu, da je lažji dostop do zaposlitve, da so pravičnejše plače in pokojnine ter da so se znižali davki. Poznejša javnomnenjska raziskava je pokazala, da se večina ne strinja s trditvami. Pred volitvami 2008 sta izšla tudi politično obarvana brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres. Za njuno izdajo naj bi stala SDS, članki so bili nastrojeni proti političnim nasprotnikom.

Janša je kritiziral sodni sistem v primeru Mira Petka, ker so oprostili domnevne napadalce, in Mitje Ribičiča, ki so ga bremenili genocida, a je sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva po uvedbi preiskave "zaradi pomanjkanja dokazov". Nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Bojan Potočnik je sicer potrdil, da je objavo ovadbe zoper Ribičiča zaradi genocida osebno odredil takratni notranji minister Dragutin Mate, s čimer naj bi kršil predpise in zakon.

Mate je zanikal njegove navedbe, komentiral pa je policijsko preiskavo, ko je po aretaciji nekdanjega tožilca Boštjana Penka dejal, da sta se s prvim možem SCT Ivanom Zidarjem sestajala "v nekih zakotnih lokalih" in se "tajno dogovarjala za tajne sestanke". Mnogi so se spraševali, ali so kritike premierja in notranjega ministrstva res primerne, saj z njimi uničujeta ugled sodišč v očeh vseh državljanov. Ob napovedani stavki sodnikov je Janša poudaril, da ima sodstvo nižji ugled kot vojska, policija, celo politične stranke, "in s stavko si ga sodniki ne bodo popravili".

Začeli so boj proti tajkunom

Takratni predsednik Janez Drnovšek je kritiziral vlado, da se bolj ukvarja sama s sabo in z utrjevanjem svoje oblasti. "Od nikoder ni tolikokrat najavljenih gospodarskih reform, vlada ne rešuje in niti ne poizkuša reševati zapletenih odnosov s sosedi, veliko pa kadruje, v gospodarstvu, v medijih, povsod. Izgleda, da je pomembna predvsem lojalnost vladi oziroma stranki, ne pa kakovost ljudi." Z Janšo sta se javno sporekla glede imenovanja guvernerja Banke Slovenija in tudi zaradi drugih tem.

Novembra 2007 se je po predsedniških volitvah, na katerih je Danilo Türk premagal Lojzeta Peterleta, govorilo o vladni krizi in predčasnih volitvah, a je vlada vendarle dobila zaupnico. Ob rasti podpore SD je Janša napovedal oster boj proti tajkunom. Nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami 2008 je vlada predlagala zakon o prevzemih, s katerim bi preprečili tajkunske prevzeme, bila je tudi kriminalistična preiskava v zadevi Čista lopata.

Odprli so predor Trojane, ki naj bi ga močno preplačali. Šentviški tunel pa je prehitro po odprtju postal nacionalna sramota, potem ko je odpadla protipožarna zaščita, domnevno zaradi manjkajočega veznega sloja pod ometom. Janša je od ministrov Žerjava in Mateja zahteval poročilo. Žerjav je okrivil SCT in ponudil odstop, ki ga Janša ni sprejel. Precejšnja nepriljubljenost se je avgusta 2008 tudi javno pokazala, ko so Janšo izžvižgali na slavju ob vrnitvi zlatega olimpijca Primoža Kozmusa.

Afera Patria, Sova, fotokopiranje ...

Pri nakupu patrij naj bi bile nepravilnosti in korupcija v samem političnem vrhu, kar so domnevno vpleteni, med njimi tudi Janša, vseskozi zanikali. Sodni postopki še tečejo. Pred volitvami 2008 so na finski televiziji YLE predvajali oddajo "Resnica o Patrii", v kateri je bilo rečeno, da je Janša pri nakupu oklepnikov prejel podkupnino, kar je sicer zanikal.

Janša je večkrat krivil medije. Za Dnevnikov objektiv je septembra 2008 po predvajanju "Resnice o Patrii" govoril o "letečih slonih", ker se ni strinjal z Dnevnikovim poročanjem o preiskavi o Patrii. Slovenska policija je "pozabila" odgovoriti finskim preiskovalcem, zato je novinarja zanimalo, ali bo kdo iz vlade odgovarjal. Janša ga je vprašal, ali bo njihov urednik odstopil zaradi naslova, da finska vlada zanika politično ozadje oddaje, kar po njegovem mnenju ne drži. Ko je novinar odgovoril, da Dnevnikovi zapisi držijo, je Janša dejal: "In sloni letijo po zraku." Besede je zatem razširil še: "Vse, kar ste napisali v vašem časopisu, je držalo in sloni imajo krila ter letijo po zraku." Celoten intervju se je zatem nadaljeval v podobnem stilu.

Vlada je trdila, da ima podatke, da so se nekateri uslužbenci obveščevalne službe Sova nenamensko okoriščali iz tako imenovanega črnega fonda. Po izbruhu afere se je oglasil takratni predsednik Drnovšek, ki je Janšo zmerjal s poglavarjem zlobnežev. Na Sovi naj bi sicer posneli več pogovorov med takratnim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem in Janšo, ko je bil še v vlogi opozicijskega šefa. Dogovarjala naj bi se o incidentih v Piranskem zalivu. Janša se je odzval z besedami: "Če bi to bilo res, bi to bil velik škandal." Sledila je tožba zoper takratnega predsednika LDS Antona Ropa, leta 2010 sta se poravnala, Rop je obžaloval, ker je zadeva prišla v javnost, in je dopuščal možnost, da je bil zaveden.

Pred odhodom Janševe vlade naj bi bilo tudi nezakonito fotokopiranih več kot 30.000 dokumentov, med njimi tudi osebne mape Milana Kučana. Takratni generalni sekretar  Božo Predalič je zatrdil, da o tem ne ve nič.

Zamenjali so šest ministrov

Kmetijska ministrica Marija Lukačič je po lastnih besedah razmišljala o odstopu zaradi zdravstvenih težav, medtem ko so ji očitali slabo črpanje evropskih sredstev, izogibanje nastopanja v medijih in srečanj s kolegi, nezakonito uničenje evidenc o kmetijskih subvencijah ter nepravilnosti na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Kljub vsemu takrat ni odstopila, odstopno izjavo je dala šele januarja 2007. Nasledil jo je Iztok Jarc.

Minister za razvoj Jože P. Damijan je ob odstopu povedal: "Moji osebni pogledi na umik države iz gospodarstva se nekoliko razlikujejo od stališč nekaterih članov vlade. Zato izjave, da sem odstopil zaradi osebnih razlogov, ne morem spremeniti." Namige o odtekanju notranjih informacij v primeru privatizacije Telekoma so zavrnili tudi na ljubljanski borzi.

Minister za delo Janez Drobnič je grobo odrinil mikrofon novinarki Katji Šeruga, ki ga je vprašala, ali pričakuje razrešitev. Janša mu je predlagal, naj odstopi, domnevno zaradi nedoseganja rezultatov. Ker ni želel, so ga razrešili poslanci, zatem se je vrnil v poslanske klopi. Nasledila ga je Marjeta Cotman.

Septembra 2007 so odstopili ministri za zdravje Andrej Bručan, za promet Janez Božič in za visoko šolstvo Jure Zupan. Po Janševih besedah so sami odstopili, nekateri pa so ugibali, ali so bili "odstopljeni". Odšel je tudi direktor Sove Matjaž Šinkovec, o razlogih se takrat ni veliko javno govorilo. Nova zdravstvena ministrica je postala Zofija Mazej Kukovič, novi prometni minister Radovan Žerjav, nova ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa Mojca Kucler Dolinar.

Nekateri so odhajali, drugi ostajali. Računsko sodišče je predlagalo razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika, ker naj bi na ministrstvu hudo kršili obveznost dobrega poslovanja pri zaračunavanju in porabi okoljskih dajatev v letih 2002–2005. Niso ga razrešili, iz vlade so sporočili, da na ministrstvu niso ravnali neustavno. Računsko sodišče je zatem izdalo še negativno mnenje pri izvajanju zakona o vodah in mnenje s pridržkom pri podeljevanju koncesij za izvajanje dimnikarske službe in njenem nadzoru, a Podobnik se je obdržal.

Z mesta predsednika strateškega sveta za gospodarstvo ter člana nadzornega sveta Petrola in skupščine KAD je odšel Mićo Mrkaić. Odstopil naj bi, ker ni verjel v liberalizem Janševe vlade. Zaradi afere s podnajemnico in domnevno ljubico, ob kateri se je med drugim izkazalo, da protikorupcijski komisiji ni posredoval podatkov o lastništvu dveh stanovanj, je s poslanske funkcije odstopil poslanec SDS in tržiški župan Pavel Rupar.

Vlado je zapustil Andrej Horvat, ki je vodil vladno službo za razvoj. Andrijana Starina Kosem, ki je odstopila z mesta sekretarke na gospodarskem ministrstvu, je Janšo obtožila, da dovoljuje razraščanje klientelizma in korupcije, kar je zavrnil. Zaposlila se je na Delu, Boško Šrot je trdil, da ga Janša sili v prodajo Dela. Svetoval naj bi mu daljše počitnice v tujini in mu celo grozil z aretacijo. Vlada je trditve označila kot ''nesramno laž''.

Po mnenju nekaterih je bila nenavadna izbira geografa Milana Orožna Adamiča za novega slovenskega veleposlanika na Hrvaškem. Hrvaški Novi list je takrat objavil, da je "težko verjeti, da bi slovenski strokovnjak za potrese lahko izzval nov 'potres' ali premik v slovensko-hrvaških odnosih, zanesljivo pa bo zvest in zanesljiv uradnik Janeza Janše".

Čeprav so koalicijski partnerji včasih grozili, niso šli iz koalicije. DeSUS je napovedal odhod ob razmišljanju o enotni davčni stopnji. Ločeno mnenje so imeli pri vojnih zakonih, obstruirali so verski zakon. Janša ni miril, med drugim ga je zmotilo, ker je "mati naroda" Spomenka Hribar dejala, da je vlada bolj dostojna oziroma manj nora, ker je v vladi tudi DeSUS. Razrešitev Drobniča je povzročila trenja v koaliciji, saj je bil iz vrst NSi. Za koalicijske zdrahe je z občasnimi kritikami DeSUS in SLS poskrbel celo sam Janša.

Proti koncu Janševe vlade je rasla podpora Borutu Pahorju, ki je po volitvah leta 2008 postal premier. Ob razglasitvi neuradnih rezultatov je Janša trdil, da je Ljubljana premagala Slovenijo, čeprav je zadnja javnomnenjska raziskava Politbarometer pred volitvami pokazala, da jih je bilo 60 odstotkov proti njegovi vladi. Med vladanjem je bil tudi Pahor vse bolj nepriljubljen, po izhodu DeSUS in Zares iz koalicije je dobil nezaupnico, sledil je razpis prvih predčasnih volitev v zgodovini Slovenije.