Slovenija

Bomo študij plačevali?

Ljubljana, 26. 11. 2011 06.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

"Študij naj bo brezplačen za tiste, ki študirajo resno." Tako pravijo predstavniki ene izmed strank, ki se na predčasnih volitvah poteguje za glasove volivcev. Kaj pa pravijo drugi? Bi uvedli šolnine ali pa se bodo zavzemali za brezplačni študij? Preberite njihove odgovore.

Strankam, ki kandidirajo na predčasnih volitvah, smo poslali vprašanje, ali se bodo po morebitni zmagi zavzemali za ohranitev brezplačnega študija. Njihove odgovore objavljamo v celoti.

DeSUS

Zavzemamo se za brezplačen študij na javnih univerzah, medtem ko morajo zasebne univerze imeti proste roke pri določanju šolnin, saj zasebnih univerz ne bomo financirali iz proračuna. Študentom pa moramo zagotoviti štipendije in študijske kredite.

Državljanska lista Gregorja Viranta

Da, vendar hkrati za vzpostavitev večje preglednosti z evidenco vpisanih študentov, da bi zmanjšali število fiktivno vpisanih študentov zaradi ugodnosti, ki jih prinaša status študenta (brezplačno zdravstveno zavarovanje, subvencionirana prehrana …).

DSD (Demokratična stranka dela)

Na to vprašanje nismo dobili odgovora.

Gibanje za Slovenijo

Seveda.

Bomo plačevali tudi šolnine?
Bomo plačevali tudi šolnine? FOTO: Damjan Žibert

LDS

Študij naj bo brezplačen za tiste, ki študirajo resno. Podpiramo uvedbo davčnega dolga za študente, ki pa zapade v plačilo le v primeru, da študent študija ne dokonča.

Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija

Da. Ob tem mora politika štipendiranja zagotoviti dostopnost do znanja ne glede na socialni položaj ali okolje. Ohraniti je potrebno tudi to, da se najmanj odstotek BDP iz javnih sredstev vsako leto namenja za raziskave in razvoj.

NSi

Nova Slovenija se zavzema, da bo tudi v bodoče študij brezplačen. Toda zgolj enkrat, ko se študent vpiše na fakulteto. Za tistega študenta, ki pa se prepisuje z ene smeri na drugo, pa bi študij moral biti plačljiv. Na področju visokega šolstva si bomo tudi prizadevali, da se v središče študijskega procesa postavi spet študenta ter se mu zagotovi univerzalno dostopen, kakovosten in primerljiv študij. Ta mu mora omogočiti čimprejšnji vstop na trg dela, tako po končani prvi, drugi in tretji stopnji študija.

SD

Socialni demokrati se zavzemamo za ohranitev brezplačnega rednega študija na visokošolski ravni. Vztrajamo na stališču, da mora biti pot do terciarnega izobraževanja odprta vsem, ki so tega sposobni in željni, ne glede na njihovo socialno ozadje.

SDS

Da, a le dokler študentje v rednih rokih opravljajo svoje študijske obveznosti in ne zlorabljajo sistema (npr. z vpisovanjem na fakulteto zgolj zaradi pridobivanja študentskega statusa in iz njega izhajajočih pravic).

SLS

Najprej je treba opozoriti na dejstvo, da je Slovenija po deležu vključenih v terciarno izobraževanje med prvimi državami v Evropi, medtem ko je razmerje med številom diplomantov in vpisanih na visokošolske programe najnižje v Evropi, kar pomeni, da je nekaj v tem sistemu hudo narobe. Iz statusa študenta namreč izhajajo številne pravice in ugodnosti, ki jih v SLS nikakor ne bomo krčili, vendar smo prepričani, da je treba pri posameznikih, tako študentih kot vseh ostalih, ki so vključeni v sistem visokega šolstva, vzbuditi zavedanje, da niso vse pravice samoumevne, pač pa da za vse te pravice nekdo plača. V SLS bomo najprej uvedli sistem dolgoročnih načrtov potreb gospodarstva in države po poklicnih profilih za obdobje 10 let, čemur bo sledil tudi sistem financiranja. Uveljavili bomo usmerjeno financiranje visokošolskih programov, in sicer glede na predvidene potrebe trga dela in družbeno pomembne študije. Država bo tako sklenila pogodbo z univerzo in plačala za študij ustreznega števila kadrov glede na prihodnje potrebe države in gospodarstva. Brezplačni študij bomo ohranili, vendar bo financiranje s strani države omejeno na dolžino trajanja študija, v primeru nedokončanega študija pa bo študent moral vrniti porabljena sredstva. S tem bomo omogočili skrajšanje študija ter čimprejšnjo vključitev diplomantov na trg delovne sile, "prihranjena" proračunska sredstva pa bomo preusmerili na področje znanosti in raziskav v gospodarstvu, kar bo še izboljšalo zaposljivost tovrstnega kadra.

SMS – ZELENI

DA. Pred leti smo že (delno) uspeli z našo pobudo za brezplačne vrtce, pri kateri bomo še naprej vztrajali. Znanje je javna dobrina, ki mora biti, v družbi, temelječi na znanju, dostopna vsakemu. Zato se zavzemamo za ohranitev brezplačnega šolanja in študija.

SNS

V Slovenski nacionalni stranki se zavzemamo za popolnoma brezplačno javno šolstvo, obenem pa nasprotujemo stoodstotnemu sofinanciranju programov zasebnih šol s koncesijo. Sicer pa, kdo je rekel, da je slovensko šolstvo brezplačno? Res je sicer, da ni potrebno plačevati šolnin, je pa potrebno zato plačevati vse ostalo.

Pravica do znanja in izobraževanja.
Pravica do znanja in izobraževanja. FOTO: Damjan Žibert

TRS (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije)

Da.

ZARES – socialno liberalni

V mandatu ministra Gregorja Golobiča je bil pripravljen in sprejet Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020, ki ne vpeljuje šolnin, pač pa obratno, zagotavlja kritje šolnin s strani države na prvi stopnji celo za eno leto več kot je nominalna dolžina trajanja študija, za drugo stopnjo pa bo posameznik vračal šolnino le v primeru, če študija ne bo zaključil in še to šele takrat, ko bo dosegel določeno višino dohodka. Prav tako nov sistem financiranja visokega šolstva ne temelji na kvantitativnih podatkih, temveč bo omogočal stabilen razvoj in usmerjenost na kakovost ter njeno nagrajevanje.

Serija člankov "Osem vprašanj za stranke"

Preberite tudi: 1. vprašanje: Stranke smo povprašali, katere reforme bi se v primeru zmage najprej lotili in zakaj. Je to pokojninska reforma? Morda davčna? Se bo kdo lotil bančnega sistema? Preberite njihove odgovore.

2. vprašanje: Živimo v časih, ko se je treba boriti za vsak cent. Ljudje ne preživijo s plačo, za katero so garali cel mesec. Drugi si želijo dela, a tega ne dobijo. Si ljudje res zaslužijo takšno življenje? Stranke odgovarjajo na vprašanje, kako se nameravajo spopasti z revščino v naši državi.

3. vprašanje: Pahorjeva vlada je začela z uresničevanjem številnih projektov, med njimi pa so bili tudi takšni, ki so dvignili veliko prahu. Katere nedokončane projekte bo zmagovalec tokratnih volitev popolnoma opustil? O katerem projektu imajo skoraj vse stranke negativno mnenje?

4. vprašanje: Ali so naše stranke pripravljene ogroziti gospodarsko sodelovanje s Kitajsko, da bi tako opozorile na kršenje človekovih pravic v tej državi? Na tehtnici sta torej dve ključni vprašanji – ali braniti človekove pravice ali pa misliti na gospodarsko sodelovanje, s katerim bi naša država dobro profitirala.

5. vprašanje: Kako se bo zmagovalec volitev lotil vprašanja delovnih razmerij? Bodo ljudje še naprej prisiljeni zlorabljati študentske napotnice? Se morajo delavci sprijazniti s pogodbami, ki jim ne nudijo varnosti in ne zagotavljajo socialnih pravic?

6. vprašanje: Kandidate na tokratnih volitvah smo povprašali, ali je javna uprava potrebna ostrega reza. Vsi se strinjajo, da mora biti prijazna državljanom, a kako to doseči? Bodo odpuščali? Zmanjševali plače? Bodo zaposlene nagrajevali? Preberite si njihove odgovore.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10