V obalnih regijah živijo milijarde ljudi, poplave zaradi dviga morske gladine pa so ena največjih dolgoročnih groženj podnebne krize. "Vse več možnosti je, da se bo rekordno leto 2012, ko je Grenlandija zgubila največ ledu doslej, rutinsko ponavljalo," opozarjajo raziskovalci z vodjo raziskave dr. Jasonom E. Boxom na čelu. Ta scenarij pa bi pomenil dvig za "osupljivih" 78 centimetrov.
Nova napoved dviga morske gladine je alarmantna zato, ker so v zadnjem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) predvideli dvig morske gladine "le" za 6-13 centimetrov.
Med modeliranjem višine morske gladine sicer prihaja do velikih razkorakov, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki ni sodelovala v študiji, tako scenariji niso povsem gotovi. A če se bi napovedi uresničile, bi to pomenilo "propad pristaniških mest na severu Evrope, predvsem nizozemskih, pa tudi drugih mest na Baltiku. Ne vemo, kako se bo s tem lahko spopadel London denimo, zelo malo verjetno je, da bodo pristaniška mesta preživela." Poplave ob hujših vremenskih dogodkih bi bile katastrofalne, v Sredozemlju in posledično pri nas pa se zaradi zaprtosti sistema morda dvig ne bo tako močno občutil, še dodaja.
Po eni strani študija zagotavlja trdno oceno neizogibnega dviga morske gladine, po drugi pa uporabljena metoda ne ponuja časovnega okvira, v katerem se bo led izgubil. Kljub temu so raziskovalci na podlagi splošnega razumevanja sprememb ledenih plošč, kot je grenlandska, prepričani, da se bo večina dviga zgodila relativno kmalu. "Ne glede na to, ali prihaja čez 100 ali 150 let, prihaja. In dvig morske gladine, ki smo ga oziroma ga bomo povzročili, trenutno narašča zaradi podnebne usmeritve, ki se ji nočemo odpovedati," je dejal soavtor študije dr. William Colgan.
Lani denimo je druga skupina znanstvenikov opozorila, da je pomemben del zahodne grenlandske ledene plošče, katerega površina je velika za 18 Slovenij, na robu prelomne točke in bi se lahko odlomil že v naslednjih 5 letih, kar bi morsko gladino dvignilo za skoraj 80 centimetrov. "V znanstveni literaturi obstaja vse več podpore za dvig večmetrskih ravni v naslednjih 100 do 200 letih," je dodal Colgan. Zrušitev ogromne vzhodne antarktične ledene plošče, ki bi povzročila 52-metrski dvig morske gladine, če bi se vsa stopila, bi lahko preprečili, če bi sprejeli hitre podnebne ukrepe.
Prejšnje študije so uporabljale računalniške modele obnašanja ledene kapice za oceno prihodnjih izgub, v nasprotju z njimi pa je študija, objavljena v reviji 'Nature Climate Change', uporabila satelitske meritve izgube ledu z Grenlandije in oblike ledenega pokrova v letih 2000-2019. Ti podatki so znanstvenikom omogočili, da izračunajo, kako močno so podnebne spremembe vplivale na ravnotežja med snežnimi padavinami in izgubo ledu.
KOMENTARJI (166)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.