S tem, ko je objavila več deset tisoč internih dokumentov, ki podrobno opisujejo, kako podjetje svojih uporabnikov ni zaščitilo pred škodljivimi vsebinami, je Haugnova v imperiju družbenih omrežij Marka Zuckerberga sprožila globoko krizo. 37-letnica bo v ponedeljek tako še osebno pričala na britanskem skupnem odboru, ki bo preučil osnutek zakona o varnosti na spletu. Gre za del zakonodaje, ki lastnikom družbenih omrežij nalaga dolžnost zaščititi uporabnike, v nasprotnem primeru jih čakajo tudi znatne globe, poroča The Guardian.

Pred zaslišanjem je Hugnova za Observer dejala, da Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka, izvršni direktor in večinski delničar, javnosti ni bil pripravljen zaščititi pred škodo, ki jo povzroča njegovo podjetje. "Trenutno Zuckerbergu zakonsko ni treba prevzeti nikakršne odgovornosti. Vse je v njegovih rokah, hkrati pa nima nadzora nad dogajanjem in ni dokazal, da je podjetje pripravljen voditi na ravni, ki je potrebna za javno varnost," je dejala.

Predlog zakona o varnosti na spletu je bil večje pozornosti deležen prejšnji teden, po umoru konservativnega poslanca Davida Amessa. Keir Starmer, vodja laburistov, je zahteval kazenske sankcije za šefe digitalnih platform, ki jim ne uspe zajeziti ekstremizma. Boris Johnson pa je obljubil "stroge kazni za tiste, ki so odgovorni za to, da so te umazane vsebine prežele internet".

Vlada razmišlja tudi o možnosti uvedbe kazenskih sankcij za podjetja, ki ne sodelujejo z Ofcomom, regulatorjem komunikacij, odgovornim za izvajanje zakona. Johnson se je zavezal tudi, da bo pohitril sprejemanje predloga zakona.

Haugnova, ki je sicer nekdanja uslužbenka Facebooka, se je kot žvižgačica izpostavila v začetku meseca, ko je za Wall Street Journal razkrila vsebino Facebookovih internih dokumentov. "Prišlo je do navzkrižja interesov med tem, kar je dobro za javnost, in tem, kar je dobro za Facebook," je že takrat dejala Haugnova in dodala, da se je Facebook vedno znova odločal za optimizacijo svojih interesov, na primer dobička.  

Pojasnila je, da dokumenti dokazujejo, da podjetje javnosti laže glede svojega napredka v boju proti sovraštvu, nasilju in neresničnim podatkom. "Različica Facebooka, ki obstaja danes, družbo deli in povzroča etnično nasilje po vsem svetu," je dejala. "Facebook je ugotovil, da bodo ljudje, če spremeni algoritem, varnejši, toda na platformi bodo porabili manj časa, klikali bodo na manj oglasov, Facebook pa bo zaslužil manj," pojasnila.

Med drugim naj bi se Facebook zavedal tudi, da Instagram škoduje duševnemu zdravju najstnikov in da je v Etiopiji platforma uporabljena za spodbujanje etničnega nasilja.  

Damian Collins, konservativni poslanec in predsednik skupnega odbora, je dejal, da je dosedanje pričanje Haugnove še jasneje pokazalo, da je regulativni nadzor nad platformami družbenih medijev, ki ga izvaja demokratično izvoljena vlada, nujno potreben. "V postopek pregleda zakonodaje bo prinesla dragoceno strokovno znanje, zlasti ker bi moral zakon Ofcomu omogočiti dostop do notranjih raziskav in tudi ukrepati," je dejal. 

Nov val razkritij, ki so jih objavile ameriške novičarske strani, je konec tedna pokazal, da se je Facebook v času pred napadom na Kapitol v Washingtonu 6. januarja neuspešno trudil blokirati desničarske dezinformacije. Prav tako naj bi bil Facebook uporabljen za širjenje verskega sovraštva v Indiji. Še več zgodb, ki naj bi jih razkrivali dokumenti, se pričakuje v ponedeljek.