Fajonova v Bruslju s pozivom k sankcijam proti Izraelu in premirju v Gazi

Ministrica za notranje zadeve Tanja Fajon je ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudarila, da so razmere v regiji Bližnjega vzhoda, še posebej spričo humanitarne katastrofe v Gazi, "močno zaskrbljujoče". "Pozvala bom k nujnemu začasnemu premirju, k premorom, da bi lahko izvedli cepilne akcije za zaščito otrok proti boleznim," je povedala.

Zagotovila je, da bo Slovenija nadaljevala svoja prizadevanja za končanje vojne v Gazi, za zaščito civilistov, za izpustitev talcev in za rešitev dveh držav, da bi pridobili čim večje število zaveznikov za priznanje Palestine.

Ob tem pa je znova ponovila, da vabilo nekdanji izraelski zunanji ministrici Cipi Livni na Blejski strateški forum (BSF), ki je v minulih dneh naletelo na kritike stranke Levica in civilnodružbenih gibanj, ne spreminja stališča Slovenije do vojne v Gazi. Ocenjuje, da slednje prav tako ni v nasprotju s priznanjem Palestine. "Blejski strateški forum je platforma, ki naj bi združevala različna mnenja in sooblikovala neke poglede na prihodnost. Tako da jaz upam, da se bodo te strasti umirile. Mi se pogovarjamo z vsemi stranmi, v nobenem primeru pa to ne spreminja stališča Slovenije do konflikta v Gazi," je poudarila.

"Tudi danes bom dodatno jasno obsodila Izrael zaradi nove vojaške ofenzive na Zahodnem bregu, pozvala k zaostrovanju sankcij zoper Izrael in k takojšnjemu premirju, zaustavitvi vojne, zaustavitvi pobijanja civilistov in pa zaščiti otrok," je še povedala Fajonova.

Slovenija bo po njenih besedah konfliktom po svetu in zaščiti civilistov veliko pozornosti namenila tudi v okviru svojega enomesečnega predsedovanja Varnostnemu svetu Združenih narodov, ki ga bo uradno prevzela 1. septembra.

Borrell je ob prihodu na zasedanje pojasnil, da je sprožil razpravo z državami članicami, ali bi bilo treba uvesti sankcije proti določenim izraelskim ministrom, ki širijo sovražna sporočila, uperjena proti Palestincem, in predlagajo ukrepe, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Sam meni, da je to treba storiti, vendar pa o tem odločajo države članice.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi bil Borrellov predlog usmerjen proti finančnemu ministru Bezalelu Smotriču in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru. Skrajno desna izraelska ministra v zadnjih mesecih razburjata z javnimi izjavami in dejanji, usmerjenimi proti Palestincem.

Fajon je na novinarsko vprašanje, proti komu konkretno bi bilo treba po njenem mnenju uvesti sankcije, odgovorila, da "zagotovo proti tistim, ki bi se jim dokazalo kršenje mednarodnega prava, tudi omenjenim". V razpravi je prav tako pozvala k razmisleku o okrepitvi trgovinskih oziroma ekonomskih sankcij proti Izraelu, je še povedala ob robu zasedanja.

Kot so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, se je ministrica v razpravi zavzela tudi za nadaljevanje sankcij proti voditeljem palestinskega islamističnega gibanja Hamas.

Obenem je pozvala k nujnemu humanitarnemu premoru, da bi omogočili cepljenje otrok proti različnim boleznim, predvsem otroški paralizi.

Dodala je, da mora EU skupaj vršiti pritisk na Izrael, da dovoli odhode iz Gaze bolnim in ranjenim z namenom nudenja primernega zdravljenja. Na srečanju je pojasnila tudi slovenska prizadevanja, da bi kmalu lahko na medicinsko rehabilitacijo v Slovenijo sprejeli ranjene otroke.

V petek bo v Bruslju še neformalno zasedanje obrambnih ministrov, ki se bodo prav tako posvetili nadaljnji podpori Ukrajini in dogajanju na Bližnjem vzhodu. Iz Slovenije se ga bo udeležil državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec.

Zasedanji bi morali po prvotnih načrtih v teh dneh potekati na Madžarskem, ki trenutno predseduje Svetu EU. Vendar pa se je zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell zaradi t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana, v okviru katere je ta v začetku julija obiskal tudi Moskvo, odločil, da ministre povabi v Bruselj.

Žbogar v Varnostnem svetu ZN pozval k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini

Slovenski veleposlanik v Varnostnem svetu ZN Samuel Žbogar pa je v sredo spomnil, da je Rusija v zadnjih dneh izvedla največji napad od začetka vojne v Ukrajini z več kot 300 raketami in brezpilotniki, ki so prizadeli poslopja in energetsko infrastrukturo po vsej državi, med njimi tudi hidroelektrarno blizu Kijeva.

"Ti nenehni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo očitno kršijo mednarodno humanitarno pravo in jih je treba takoj ustaviti," je dejal in dodal, da se intenzivnost napadov povečuje. Samo julija je bilo ubitih 219 civilistov, opazovalna misija ZN za človekove pravice v Ukrajini pa je v poročilu, objavljenem 9. avgusta, naštela 11.520 smrtnih žrtev med civilisti v Ukrajini od začetka vojne 24. februarja 2022.

"Očitno je, da miru ni mogoče doseči brez sodelovanja in dialoga med vsemi stranmi. V zvezi s tem upamo, da bo Rusija pokazala resnično pripravljenost končati vojno in v dobri veri sodelovati v pogajanjih, ki bodo temeljila na mednarodnih normah in v celoti spoštovala Ustanovno listino ZN," je dejal Žbogar.

'Vsak napad na civilni jedrski objekt bi lahko povzročil nepredstavljivo, dolgoročno humanitarno in okoljsko katastrofo'

Opozoril je tudi na nevarnost v zvezi z jedrskimi elektrarnami in dejal, da bi moral Varnostni svet posebej obravnavati pomen preprečevanja napadov na jedrske objekte. "Vsak napad na civilni jedrski objekt ali preprečitev njegovega normalnega delovanja bi lahko povzročila nepredstavljivo, dolgoročno humanitarno in okoljsko katastrofo. Pripravljeni smo sodelovati, da bi to preprečili," je dodal slovenski veleposlanik.

"Slovenija si ne bo prenehala prizadevati za krepitev zaupanja, da bi Ukrajincem in Rusom v prihodnosti zagotovili pravičen in trajen mir," je še povedal ob koncu svojega nagovora na zasedanju, ki se je tudi tokrat končalo brez ukrepov, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta.

Drugi člani Varnostnega sveta ZN so imeli podobne govore, predstavnik Rusije pa je ponovno zavrnil odgovornost svoje države za vojno in to pripisal "režimu v Kijevu" in zahodnim državam. Rusija je za petek zahtevala novo zasedanje Varnostnega sveta ZN o širitvi spopadov zaradi dostav orožja Ukrajini.

ZN pozivajo k umiritvi razmer

Izraelske sile so v drugem dnevu racij na okupiranem Zahodnem bregu ubile še pet Palestincev. Šlo naj bi za "pet teroristov, ki so se skrili v mošeji" v Tulkarmu, blizu meje z Izraelom. 

IDF je sporočila, da naj bi bil eden od smrtnih žrtev Mohamed Jaber, znan tudi kot Abu Shuuja, ki naj bi bil lokalni vodja palestinske militantne skupine Islamski džihad.

Izrael je sicer z obsežno protiteroristično operacijo na Zahodnem bregu začel v sredo, sporočili so, da je bilo do sedaj ubitih devet borcev, pet v Jeninu in Tulkarmu ter štirje v begunskem taborišču al-Faraa. Palestinsko ministrstvo za zdravje medtem poroča o 12 ubitih borcih.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem pozval Izrael, naj nemudoma ustavi vsakršno operacijo, saj to "podžiga že tako eksplozivne razmere", poroča BBC. Izraelske sile je opozoril, naj "ravnajo čim bolj zadržano in uporabljajo smrtonosno silo, le kadar je to nujno potrebno".

A izraelski veleposlanik pri ZN Danny Danon je dejal, da je cilj operacije jasen: preprečiti iranski posredni teror, ki bi škodoval izraelskim civilistom. V zadnjih dneh so namreč izraelski politiki obtožili Iran, ki podpira Hamas in palestinski Islamski džihad, da poskuša pretihotapiti eksplozivne naprave na območje Gaze in Zahodnega brega z namenom napada na Izrael. 

Odzval se je tudi vodja zunanje politike EU Josep Borrell in dejal, da izraelska operacija na Zahodnem bregu "ne sme predstavljati prostorov za podaljšanje vojne iz Gaze". Napovedal je tudi, da bo začel postopek, v katerem bo članice EU vprašal, ali želijo uvesti sankcije proti nekaterim izraelskim ministrom. Slednje je obtožil, da "širijo nesprejemljiva sovražna sporočila proti Palestincem in predlagajo akcije, ki so očitno v nasprotju z mednarodnim pravom".