Stoltenberg pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe Ukrajini

Zunanji ministri Nata, med njimi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, so zasedanje začeli z razpravo o nadaljnji podpori Ukrajini. Na njej so sprejeli skupno izjavo, v kateri so se zavezali, da bodo okrepili pomoč Ukrajini, ji pomagali zaščititi prebivalstvo ter se zoperstaviti ruskim dezinformacijskim kampanjam in lažem.

Prvi mož Nata Jens Stoltenberg  je ob začetku zasedanja v Bukarešti vnovič dejal, da zavezništvo ne bo odstopilo od podpore Ukrajini. "Zavezniki zveze Nato in Nato niso stranka v konfliktu v Ukrajini. Vendar pa Ukrajini zagotavljamo podporo brez primere, saj je Ukrajina država, ki ima pravico do samoobrambe, pravico, ki je zapisana v Ustanovni listini ZN," je dejal.

Ob tem je Putina obtožil, da želi zimo uporabiti kot orožje proti Ukrajini. "Pripraviti se moramo na še večji pritok beguncev v preostalo Evropo," kar je posledica ruskega "namernega napada na kritične storitve, ogrevanje, svetlobo, vodo, plin", je opozoril, a hkrati ocenil, da ruskemu predsedniku kljub temu v vojni ne uspeva.

'Evropi se obetajo težki časi'

Stoltenberg je tudi napovedal, da se ob vedno višjih življenjskih stroških in hitro naraščajoči inflaciji obetajo težki časi, ne le za Ukrajino, temveč tudi za preostalo Evropo in številne druge države po svetu. "Vsi plačujemo ceno ruske vojne proti Ukrajini. Toda cena, ki jo mi plačujemo, je v denarju, Ukrajinci pa jo plačujejo v krvi," je opozoril.

Po besedah generalnega sekretarja Nata bi bila cena vojne še višja, če bi Putinu dovolili, da v njej zmaga. To bi po njegovi oceni pomenilo "presedan za druge samodržce", da za dosego svojih ciljev uporabijo silo, navaja EFE.

Prvi mož Nata je zaveznice pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe Kijevu, rezervnih delov in streliva, kot tudi k dodatni pomoči pri obnovi ukrajinske uničene energetske infrastrukture. V luči tega je že v petek izrazil odprtost do pobude, da Nemčija sisteme zračne obrambe patriot namesto Poljski nameni Ukrajini.

Razpravi zunanjih ministrov o vojni v Ukrajini bo v sredo sledila razprava o izzivih, ki jih zavezništvu predstavlja Kitajska, govorili pa bodo tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. Na drugem dnevu zasedanja bosta prvič v celoti sodelovala zunanja ministra Finske in Švedske, ministri pa se bodo sestali tudi s kolegi iz BiH, Moldavije in Gruzije.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je na novinarski konferenci skupaj z romunskim zunanjim ministrom Bogdanom Aurescujem ponovno potrdil zavezo, da bodo ZDA okrepile svojo vojaško prisotnost na vzhodnem krilu zveze Nato. Črno morje je označil za kritično komponento obrambne strategije Nata in dodal, da je Rusija to regijo spremenila v vojno območje.

ZDA so od začetka ruske invazije v Romunijo napotile že približno 4000 vojakov, pri čemer je Blinken obljubil, da Washington ne bo zapustil svojih zaveznikov v regiji. Hkrati je pohvalil nedavno povečanje vojaških izdatkov Bukarešte z dveh na dva in pol odstotka BDP, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Vojna prizadela svetovno prebivalstvo

Ministri so ponovili, da ruska invazija na Ukrajino ogroža mednarodni mir, varnost in blaginjo. "Moskva z napadi na civilno infrastrukturo milijonom Ukrajincev onemogoča dostop do osnovnih storitev. Vojna je prizadela tudi svetovno preskrbo s hrano in ogroža najbolj ranljive države na svetu," piše v izjavi.

"Vsi, ki so odgovorni za vojne zločine, bodo morali zanje odgovarjati," so opozorili ministri članic zveze Nato in hkrati sporočili, da hitri postopek za sprejem Ukrajine v zvezo Nato zaenkrat ne bo izpeljan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vsi ministri so obsodili nedavne ruske zračne napade, pri čemer je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock dejala, da takšni napadi predstavljajo "brutalen zlom civilizacije". Obsodila je strategijo ruskih sil in jo označila za najbolj brutalno kršitev mednarodnega prava.

Na večerji tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba

O tem, kaj Ukrajina najbolj potrebuje, in o dolgoročni podpori bodo na večerji govorili z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Večerje se bo udeležil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

"Nato bo Ukrajini stal ob strani, dokler bo treba. Ne bomo popustili," je pred zasedanjem povedal Stoltenberg.

Drugi dan zasedanja, na katerem bosta prvič v celoti sodelovala zunanja ministra Finske in Švedske, se bodo ministri sestali tudi s kolegi iz BiH, Moldavije in Gruzije.

Te tri države se po besedah generalnega sekretarja soočajo z različnimi vidiki ruskega vpliva. Na srečanju bodo zato okrepili pomoč pri obrambi njihove neodvisnosti in okrepitvi zmogljivosti za obrambo.