"Slovenija podpira sankcije, podpira trenutni predlog," je povedal Marko Štucin, državni sekretar na zunanjem ministrstvu. Obenem je poudaril, da morajo biti sankcije takšne, da ne škodijo evropskemu in slovenskemu gospodarstvu. "Vendar pa Slovenija seveda odločno podpira nadaljnje ukrepe proti Ruski federaciji," je dodal Štucin.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je medtem ob prihodu na današnje zasedanje poudaril, da je namen predloga, ki ga je pripravil skupaj s komisijo, zagotoviti, da so sankcije učinkovite. V EU namreč potekajo velike razprave o tem, kako učinkovite so, in da imajo večje posledice za nas kot za Rusijo. "Nekateri evropski voditelji pravijo, da so napaka. Mislim, da niso napaka, so tisto, kar smo morali storiti. In bomo nadaljevali," je dejal. Ob tem je vse tiste, ki so kritični do sankcij, pozval, naj svoje argumente podkrepijo s podatki. Pri tem je omenil ceno nafte, ki se je po trditvah nekaterih zaradi evropskega embarga na rusko nafto zvišala. Vendar pa to glede na podatke ne drži, je povedal Borrell.
Da so sankcije proti Rusiji napaka, je konec preteklega tedna dejal madžarski premier Viktor Orban, ki ga Borrell v izjavi sicer ni omenil. Orban je prepričan, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi, poleg tega ne prispevajo h končanju vojne v Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je medtem danes izrazil prepričanje, da bodo zunanji ministri dosegli politično soglasje o dodatnih sredstvih za vojaško pomoč Ukrajini. Doslej je bilo v ta namen zagotovljenih že dve milijardi evrov sredstev iz proračuna EU.
Dodatna sredstva po Štucinovih besedah podpira tudi Slovenija. O konkretnih vprašanjih glede tega vojaške pomoči pa bo z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Kijevu konec meseca razpravljala zunanja ministrica Tanja Fajon, je povedal državni sekretar. Izpostavil je še, da morajo tisti, ki so krivi za zločine v Ukrajini, zanje tudi odgovarjati. Slovenija bo druge ministre obvestila še o pismu skupine Central5, v katerem so zunanji ministri Slovenije, Češke, Madžarske, Slovaške in Avstrije pozvali k podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini.
V ospredju današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU je bila tako razprava o ruski agresiji na Ukrajino. Ministri so govorili o v petek predstavljenem predlogu Evropske komisije za okrepitev doslej sprejetih sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega zlata v EU. Namen tega predloga je še uskladitev sankcij s partnerji ter njihovo podaljšanje do konca januarja 2023. O tem naj bi sicer po zasedanju ministrov razpravljali stalni predstavniki držav članic pri EU, ki naj bi do srede predlog po neuradnih informacijah tudi potrdili.
Zunanji ministri so v ponedeljek govorili še o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, za katero je EU doslej namenila že dve milijardi evrov. Na dnevnem redu je bil še status kandidatke za članstvo v EU, ki ga je Ukrajina prejela na junijskem vrhu EU. Preko videopovezave so ministri govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo.
Ruska agresija na Ukrajino in njene posledice za kmetijski sektor pa bodo med temami, o katerih bodo prav tako danes razpravljali kmetijski ministri EU, med njimi slovenska ministrica Irena Šinko.
KOMENTARJI (235)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.