Sankcije proti ruski skupini Wagner: prepoved potovanja na ozemlje EU in zamrznitev premoženja

Skupina Wagner je po zapisu v uradnem listu zasebni vojaški subjekt brez pravne osebnosti s sedežem v Rusiji, ustanovljen leta 2014 kot naslednik organizacije Slovanskega korpusa. Vodi jo Dimitrij Utkin, financira pa Jevgenij Prigožin, tesen sodelavec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta naj bi sicer skupino, ki se opisuje kot ruska paravojaška organizacija oziroma zasebno varnostno podjetje, tudi dejansko vodil.

Med razlogi za uvrstitev skupine na kazenski seznam je v uradnem listu navedeno, da je odgovorna za hude zlorabe človekovih pravic v Ukrajini, Siriji, Libiji, Srednjeafriški republiki, Sudanu in Mozambiku. Med njimi so mučenje, izvensodni in samovoljni uboji in usmrtitve ter uboji in usmrtitve po hitrem postopku.

"Skupina Wagner je novačila, usposabljala in pošiljala zasebne vojaške operativce na konfliktna območja po svetu, da bi podžigali nasilje, plenili naravne vire in ustrahovali civiliste, v nasprotju z mednarodnim pravom, tudi mednarodnim pravom o človekovih pravicah," so pojasnili v tiskovni službi Sveta.

Posamezniki na kazenskem seznamu so vpleteni v resne zlorabe človekovih pravic, tudi mučenje, usmrtitve in ubijanje ter v dejavnosti destabilizacije v nekaterih državah, kjer delujejo, na primer v Libiji, Siriji, ukrajinski pokrajini Donbas in v Srednjeafriški republiki.

Med kaznovanimi posamezniki je tudi ustanovitelj in poveljnik skupine Wagner, nekdanji častnik ruske vojaške obveščevalne družbe Gru Utkin, ki je sicer odgovoren za načrtovanje operacij v Ukrajini. Na seznamu je zaradi odgovornosti za hude zlorabe človekovih pravic, vključno z mučenjem sirskega dezerterja do smrti.

Ter tudi Aleksander Kuznecov, član poveljniške strukture skupine Wagner, ki se je boril skupaj z libijsko nacionalno osvobodilno vojsko (NLA) kot poveljnik vojaških operativcev skupine v Libiji. Na seznamu je zaradi ogrožanja miru, stabilnosti in varnosti v Libiji. Na njem pa je tudi izvršni direktor skupine Wagner Andrej Trošev, ki je neposredno vpleten v vojaške operacije skupine v Siriji ter tako bistveno prispeva k vojni Bašarja al Asada, podpira sirski režim in ima od njega koristi, piše v uradnem listu.

Kaznovana so še tri zasebna podjetja, Velada, Mercury in Evro Polis, dejavna v rudarskem, naftnem in plinskem sektorju v Siriji.

Tehnično zelo kompleksen sveženj sankcij

Sankcije vključujejo prepoved potovanja na ozemlje unije in zamrznitev premoženja v uniji za posameznike ter zamrznitev premoženja za pravne osebe. Poleg tega posameznikom in pravnim osebam v EU prepovedujejo posredno ali neposredno financiranje kaznovanih. Veljati so začele z današnjo objavo v Uradnem listu EU.

Gre za tehnično zelo kompleksen sveženj sankcij, ki se nanaša na delovanje skupine Wagner v Ukrajini, Siriji in Libiji ter na očitke glede resnih kršitev človekovih pravic, torej s tem na štiri različne kazenske okvire.

Zunanji minister Jean-Yves Le Drian Francije, ki je bila tudi pobudnica sankcij proti skupini, je novembra izpostavil, da je Wagner grožnja tudi v Maliju. EU bi lahko zaradi povezav s to skupino v prihodnje ustavila podporo tej državi.

Ministri so sicer danes v Bruslju potrdili tudi pravni okvir za sankcije proti posameznikom in pravnim osebam, odgovornim za ogrožanje miru, varnosti in stabilnosti Malija ali oviranje politične tranzicije v državi. Beloruske oblasti so na primer julija lani prijele in sprožile preiskavo proti pripadnikom skupine Wagner zaradi očitanih načrtovanih množičnih nemirov pred avgustovskimi predsedniškimi volitvami.

V središču pozornosti Afganistan, evakuacija še ni zaključena

Sicer so imeli ministri na dnevnem redu vrsto tem. Dan so začeli z razpravo o odnosih in sodelovanju med EU in afriškimi državami ter o učinkovitem premagovanju izzivov, s katerimi se sooča afriška celina. Razprava je potekala v luči priprav na 6. vrh med EU in Afriško unijo, ki je načrtovan za 17. in 18. februar 2022 v Bruslju. Ministri so se posvetili zlasti miru in varnosti, razvojni pomoči, zdravju, distribuciji cepiv in razvoju demokracije.

Med ministri je bil tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, ki je poudaril, da Slovenija kot predsedujoča Svetu EU namenja posebno pozornost krepitvi partnerstva med EU in Afriško unijo ter krepitvi sodelovanja na področju multilateralizma, vode, kibernetskega prostora in kulture. Poleg tega razvojne prednostne naloge obsegajo še pomoč afriškim državam po pandemiji, krepitev družb in trajnostno okrevanje.

Po pričakovanjih je bil sicer v ospredju Afganistan, kjer so podprli utrjevanje dvostranskih, gospodarskih in političnih vezi EU z državami Srednje Azije. Ministri so poudarili pomembno vlogo Katarja v času evakuacije državljanov EU in lokalnega osebja, ki je sodelovalo z EU, iz Afganistana. Podpora Katarja se nadaljuje, saj je na seznamu za evakuacijo še skoraj 600 oseb. Izrazili so tudi zadovoljstvo ob krepitvi sodelovanja med EU ter Katarjem in regijo, hkrati pa pozvali k tesnejšemu sodelovanju na področju perečih globalnih izzivov.

Ob tem so ministri govorili tudi o kopičenju ruskih sil ob in v Ukrajini ter o migracijskih pritiskih iz Belorusije, ki so se sicer umirili, ter sprejeli pravni okvir za sankcije proti odgovornim za oviranje tranzicije v Maliju.

Razprava o Venezueli je bila namenjena zlasti regionalnim volitvam v državi, ki so potekale 21. novembra, in njihovim morebitnim posledicam. Ministri so razpravljali tudi o vlogi opazovalne misije EU, o prihodnji perspektivi pogajanj med vlado Venezuele in opozicijo ter o vplivu volitev na ta pogajanja. EU se je odzvala na prošnjo opozicije za spremljanje volilnega procesa novembrskih volitev in v državo napotila opazovalno misijo, njena naloga pa je bila podati neodvisno in nepristransko oceno vseh vidikov volitev ter podpreti miroljubno in demokratično rešitev krize. Ministri so se strinjali, da je jasno, da volitve niso približale države mirni demokratični tranziciji. Zavzeli so se za čimprejšnjo rešitev krize po politični poti in z vključujočim dialogom ter izrazili podporo demokratičnim silam.

Na zahtevo Litve, ki se zaradi odprtja tajvanskega diplomatskega predstavništva v Vilni spoprijema s kitajskimi gospodarskimi sankcijami, pa so govorili tudi o odnosih s Kitajsko. V kontekstu te razprave naj bi več držav odprlo vprašanje diplomatskega bojkota zimskih olimpijskih iger v Pekingu.