Dan po rušilnem potresu z epicentrom v Petrinji in z magnitudo 6,2, so se tla v osrednjemu delu Hrvaške 15 minut čez 6. uro zjutraj znova zatresla.
Prvi jutranji sunek je imel magnitudo 4,7, le 11 minut pozneje pa je streslo še enkrat, in sicer z magnitudo 4,8. Hrvaška seizmološka služba je sporočila, da je 6.29 zaznala še tretji sunek z magnitudo 3,9. Že prvi je sicer zbudil tudi številne Slovence.
Hrvaški seizmolog Ivica Sović je v oddaji 24UR ZVEČER sinoči razložil, da bodo popotresni sunki trajali leto ali dve, saj je bil torkov potres zelo močan. V 49 urah po potresu so zaznali že 38 popotresnih sunkov, Evropsko-mediteranski seizmološki center (EMSC) pa je po jutranjih sporočil, da so zaznali še več šibkejših.
Ines Ivančić, vodja hrvaške seizmološke službe, je prav tako potrdila, da se bodo tla še naprej tresla. "Potres v torek je bil uničujoč in za njim bo z veliko gotovostjo sledil niz potresov, med katerimi bodo skoraj zagotovo tudi močnejši," je dejala. Žal pa bodo tudi šibkejši potresi imeli vpliv na že poškodovane objekte v Petrinji in Sisku.
Kljub temu so hrvaški seizmologi ob pojavu lažnih informacij opozorili, da potresov ni mogoče napovedovati. "Ponovno so se pojavile govorice o bližajočem se potresu. Ponavljamo, da potresov ni mogoče napovedati! Potresi prav tako nimajo nič skupnega s pojavi na nebu. Popotresnih sunkov, kot so bili danes zjutraj, pa je na žalost lahko več. Če ste na ogroženem območju, se izogibajte poškodovanim stavbam in pazite nase," sporočajo.
"Ne moremo reči dobro jutro, saj ni dobro. Ob 6.15 nas je zadel tretji, če ne četrti potres, krajši, a močan. S tistega, kar je ostalo od Petrinje, pada vse, kar še ni odpadlo. To je druga neprespana noč v Sisku in to je velik pritisk za našo prihodnost, naš obstoj," pa je povedal župan Petrinje Darinko Dumbović. Javljal se je za oddajo Dobro jutro na HRT, in to kar iz parka, saj svojega urada nima, med javljanjem pa je tla znova zatreslo. Takoj po potresu ga je klical hrvaški premier Andrej Plenković in mu obljubil, da bo govoril s pristojnimi, da bi ljudem zagotovili vodo in elektriko.
V čustveni izjavi za N1 je v torek pozno zvečer Dumbović dejal, da je jokal ves dan. "In zdaj jočem in mi je težko. Za sabo imam 64 let, ampak to danes ... Danes se je pokazal karakter ljudi. Če zdaj izgubimo karakter in vero v ljudi, je bolje, da se kar zakopljemo v te ruševine. Ni treba politizirati in česar koli postavljati v ospredje – razen ljudi. Kot župan prevzemam odgovornost in bom glasen," je povedal.
"Strah je najtežja stvar. Videl sem veliko strahu pri družinah, ko so reševali mojo zaposleno, ki je bila pod ruševinami. Borili smo se za življenja. Sporočilo občanom je: samo potrpljenje in vera. Nikoli v zgodovini ni Petrinja potrebovala več skupne odgovornosti," je še dodal Dumbović.
Župan Gline Stjepan Kostanjević, ki se je prav tako javil v oddaji Dobro jutro, Hrvaška, je dejal, da je veliko ljudi, ki niso želeli zapustiti mesta in so noč preživeli v avtomobilih. "Imamo 35, 36 naselij, ki jih je potres zadel in jih moramo obiskati še danes. Pomoč prihaja z vseh strani, potrebujemo šotore. Ponekod so hiše zravnane z zemljo, ponekod so se zrušili dimniki. Ljudje so prestrašeni, moramo jih pomiriti. Ne vemo, kaj bo prinesel dan, zjutraj nas je treslo in slišali smo, da so se stavbe znova rušile," je stanje dobrih 44 kilometrov od Zagreba opisal Kostanjević.
"Pet ljudi v Glini je do zdaj umrlo v potresu, dve osebi so rešili iz ruševin. Ljudi smo namestili v lesnem centru, tam je prostora za 150 ljudi. Moramo najti dolgotrajnejšo rešitev, saj bo obnova dolgotrajna, veliko je hiš, kjer ljudje res ne morejo živeti," je dejal.
Vodja hrvaških gorskih reševalcev (HGSS) Josip Granić je medtem za hrvaški radio potrdil, da so ponoči pregledali 84 vasi in krajev na najhuje prizadetem območju. Potrebe po iskanju ljudi pod ruševinami ni bilo več, je poudaril. Župan Siško-moslavške županije Ivo Žinić pa je za N1 danes zjutraj povedal, da so zabojniki s pomočjo že na poti. "Starejši ljudje niso želeli oditi od doma, ostali so ob svojih hišah in zanetili ogenj," je opisal.
Silvana Radovanović iz hrvaškega Rdečega križa (RK) se je ob tem zahvalila vsem, ki pomagajo, hkrati pa jih je pozvala, naj zaradi gneče pomoč za nekaj časa zadržijo pri sebi ali pa jo dostavijo do najbližjega RK. Poudarila je, da bodo pomoč potrebovali še nekaj časa in da bo pri tem dobra organizacija najpomembnejša. "Ljudje, ki so bili evakuirani, so na varnem in preskrbljeni," je zagotovila, ljudi pa povabila tudi k darovanju krvi, saj primanjkuje zalog vseh krvnih skupin.
Ustvarili so tudi aplikacijo, s katero lahko ljudje, ki želijo, pomagajo tistim v Petrinji, Sisku in okoliških mestih. Večina tistih, ki so se že odzvali, nudi predvsem namestitev ljudem, ki so v potresu ostali brez strehe nad glavo. Mnoge hrvaške županije so se odločile za denarno pomoč Siško-moslavški – Primorsko-goranska županija je po 100.000 kun (okoli 13.250 evrov) donirala Petrinji, Sisku in Glini, Splitsko-dalmatinska županija pa skupaj 200.000 kun (okoli 26.500 evrov).
Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 v Sloveniji pa je vladni govorec Jelko Kacin povedal, da bo za osebe, ki za 48 ur potujejo na Hrvaško zaradi pomoči ob potresu, vstop v Slovenijo mogoč brez karantene ali negativnega testa na okužbo z novim koronavirusom.
Hrvaško notranje ministrstvo (MUP) sicer poziva ljudi, da naj ne vstopajo v Petirnjo in Sisak. "To sta mali mesti, gneča nastaja z nekontroliranim in nekoordiniranim prostovoljstvom, kar otežuje delo nujnih služb," so opozorili in zagotovili, da pomagajo vse razpoložljive enote civilne zaščite in drugih služb z vseh koncev države.
"Če želite pomagati, lahko namesto odhoda na prizadeta območja to naredite z donacijo ali humanitarno pomočjo v obliki higienskih potrebščin, hrane, odej ... Vse to v koordinaciji s hrvaškim Rdečim križem," so dodali. Povezavo najdete tukaj.
Komisar Lenarčič v Zagrebu izpostavil solidarnost EU s Hrvaško
Manj kot 24 ur po rušilnem potresu na Hrvaškem je 13 držav članic EU in Turčija v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito Hrvaški solidarno že ponudilo konkretno pomoč, pa je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič po današnjem srečanju s hrvaškim premierjem Plenkovićem v Zagrebu.
Lenarčič je dejal, da je prispel v Zagreb, da bi izkazal solidarnost EU s Hrvaško. Dodal je, da so v 24 urah po potresu, ki je prizadel območje južno od Zagreba, konkretno pomoč ponudile Romunija, Češka, Slovenija, Italija, Grčija, Avstrija, Švedska, Litva, Bolgarija, Portugalska, Francija in Slovaška, pa tudi Turčija, ki je pridružena članica evropskega mehanizma civilne zaščite.
Potrdil je, da so države članice ugodile prošnjam Hrvaške po zimskih šotorih, zabojnikih, posteljah, spalnih vrečah in podobni opremi za začasno namestitev ljudi, ki so v potresu ostali brez strehe nad glavo.
"To dokazuje, da solidarnost v EU živi ter da Hrvaška v tej stiski ni sama. To je tudi dobra popotnica za naslednje faze pomoči, o katerih smo se danes pogovarjali s premierjem Plenkovićem in ministri," je povedal Lenarčič. Pojasnil je, da sta naslednji fazi predvsem ocena škode in obnova.
Poudaril je, da bo Hrvaška deležna tudi nove pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada za popotresno obnovo. "Predpogoj je kredibilna ocena škode, ki je zelo pomemben korak na poti proti finančni podpori," je dodal Lenarčič. Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi smrtnih žrtev potresa, ranjenih in tistih, ki so v potresu ostali brez premoženja.
Z Lenarčičem je bila tudi hrvaška podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica, ki je povedala, da je potres prizadel demografsko opustošeno območje Hrvaške. Dodala je, da bodo na tem območju lahko uveljavili vizijo za podeželje EU, ki jo pripravlja kot podpredsednica komisije.
Plenković pa je dejal, da so Lenarčiča in Šuico seznanili z doslej znanimi posledicami potresa. Izpostavil je, da se je še enkrat pokazalo, kako pomembno je članstvo Hrvaške v EU.
Lenarčič in Šuica sta po srečanju v Zagrebu obiskala nekatera območja, kjer je torkov rušilni potres povzročil največ škode, med drugim mesto Petrinja.
V zagrebško bolnišnico prepeljali bolnike z nevarnega območja
V KB Dubrava so prepeljali 54 bolnikov iz Siska in Petrinje, od tega jih je osem na respiratorju. "Vse poteka normalno, njihovo zdravljenje se nadaljuje. Večji del težje obolelih so prepeljali z rešilci, nekatere pa s helikopterji. Naši pacienti so v varni zgradbi, bolnišnica je najnovejša. Mislim, da se počutijo varne," je za HRT sporočil profesor Ivica Lukšić iz bolnišnice.
V sredinem potresu z epicentrom v Petrinji je umrlo sedem ljudi. Več ljudi je poškodovanih, materialna škoda pa je ogromna. Na seji hrvaške vlade so po minuti tišine za umrle odločili, da bo v soboto dan žalovanje za vse žrtve potresa. Vlada je tudi odobrila 120 milijonov kun (16 milijonov evrov) nujne pomoči po potresu – največ denarja, 100 milijonov kun (13,3 milijona evrov), bo namenjenega sisaško-moslavški županiji. 15 milijonov kun (dva milijona evrov) bo namenjenih zagrebški županiji, pet milijonov kun (670.000 evrov) pa karlovški županiji, kjer je potres prav tako povzročil gmotno škodo.
KOMENTARJI (464)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.