Znanstveniki načrtujejo ponovno oživiti tasmanskega tigra

Raziskovalci v Avstraliji in ZDA so se lotili večmilijonskega projekta, s katerim bi ponovno oživili tasmanskega tigra, ki je izumrl v 30. letih prejšnjega stoletja. Zadnji znani primerek živali tilacina (thylacinus cynocephalus) je poginil leta 1936 v ujetništvu v živalskem vrtu Beaumaris v Hobartu na otoku Tasmanija.

Vodja raziskave, profesor Andrew Pask z Univerze v Melbournu, je po poročanju CNN povedal, da bo novo partnerstvo med njihovim laboratorijem za integrirano genetsko obnovo (TIGRR) in ameriškim biotehnološkim podjetjem Colossal Biosciences znanstvenikom omogočilo "velike korake pri ohranjanju ogroženih vrst in morebitnem oživljanju izumrlih živali". V sporočilu za javnost navajajo, da se bodo Colossalove prelomne genske tehnologije združile z delom laboratorija TIGRR na področju sekvenciranja genoma tilacinov. Prizadevanje bo podprto tudi z delom laboratorija TIGRR pri identifikaciji vrst, ki imajo podobno DNK kot tilacin, da bi zagotovili žive celice, poroča STA.

"Verjamem, da bi lahko s tem partnerstvom v desetih letih dobili prvega živega mladiča tasmanskega tigra, odkar smo jih pred skoraj stoletjem dokončno iztrebili," je dejal Pask. Dodal je, da bi nove tehnologije lahko pripomogle tudi k ohranjanju ali morebitnem oživljanju številnih drugih ogroženih ali izumrlih vrst. 

Tasmanski tiger, ki je dobil ime po značilnih progah na hrbtu, sicer spada med vrečarje – gre za vrsto avstralskega sesalca, ki svoje mladiče vzgaja v vreči. Prvotno je živel v Tasmaniji, Avstraliji in na Novi Gvineji. Njihova populacija se je zmanjšala, ko so pred deset tisoč leti v Avstralijo prispeli ljudje, in še enkrat, ko so se pojavili dingi. Po splošnem prepričanju je iz celinske Avstralije izginil pred približno 2000 leti. 

Zamisel o vrnitvi tasmanskega tigra sicer obstaja že več kot 20 let. Leta 1999 je avstralski muzej začel izvajati projekt kloniranja živali in od takrat so bili izvedeni različni poskusi, da bi iz vzorcev izvlekli ali obnovili DNK.

Uresničitev ideje o ponovni oživitvi teh živali bi sicer pomenila izjemen znanstveni dosežek za raziskovalce, a drugi znanstveniki so skeptični in menijo, da gre za "znanstveno fantastiko".

"Odprava izumrtja je znanost v pravljicah," je za Sydney Morning Herald povedal profesor Jeremy Austin iz avstralskega centra za starodavno DNK in dodal, da je projekt "bolj namenjen želji znanstvenikov po medijski pozornosti in manj ukvarjanju z resno znanostjo".

Podjetje Colossal s sedežem v Teksasu je sicer lani uspelo priti na naslovnice medijev z načrti o enako ambicioznem, če ne drznejšem, 15-milijonskem projektu za vrnitev dlakavega mamuta z uporabo podobne tehnologije. Tudi ta podvig jim še ni uspel.