Ves svet znova za konec embarga Kubi, proti le ZDA in Izrael

Resolucija ni zavezujoča, ampak izpostavlja, kako zelo osamljene so ZDA pri svojih gospodarskih, finančnih in drugih sankcijah proti Kubi, ki so bile uradno uvedene že leta 1962. Resolucija potrjuje načela suverene enakopravnosti, načelo nevpletanja v notranje zadeve držav in načela svobodne mednarodne trgovine ter plovbe.

Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla je med razpravo v Generalni skupščini vprašal svet, kako dolgo se bo ta zločinski embargo nadaljeval. Svet mu je sicer dal jasen odgovor, vendar pa resolucije Generalne skupščine niso zavezujoče in ZDA lahko vztrajajo pri sankcijah.

Parrilla je spomnil tudi na zadnje izpade elektrike po državi, ko so od 18. do 23. oktobra skoraj vsi Kubanci ostali brez elektrike, kar je pripisal ameriškemu embargu, ki onemogoča razvoj države.

"Vlada predsednika Joeja Bidna trdi, da želi s svojo politiko pomagati Kubancem. Kdo lahko to še verjame? Imperializem pošilja sporočilo, da bo vsaka država, ki brani svojo suverenost, plačala ceno," je dejal minister in dodal, da je škoda zaradi embarga ocenjena na 1500 milijard dolarjev.

Predstavnik ZDA je kot razlog za nadaljevanje embarga navedel okrog 1000 političnih zapornikov na Kubi, zanikanje državljanskih in človekovih pravic ter zatrdil, da hrana, zdravila in druge osnovne potrebščine niso del embarga.

Vendar pa so drugi govorniki poudarjali krivičnost embarga, ki ne proizvaja želenih učinkov. Predstavnik Madžarske je poudaril, da bo EU še naprej sodelovala s Kubo pri različnih projektih, odprava embarga in gospodarski razvoj države pa bi hitreje uresničila cilje, o katerih govorijo ZDA.

Argentinski predsednik Javier Milei je bil medtem zelo nezadovoljen z glasovanjem zunanje ministrice Diane Mondino, ki je prav tako obsodila sankcije ZDA proti Kubi. Milei jo je zaradi tega danes odstavil s položaja in ob tem dejal, da Argentina "odločno nasprotuje diktatorskemu režimu na Kubi".

Kuba se sicer spopada z eno najhujših gospodarskih in energetskih kriz v svoji zgodovini. Poleg izpadov električne energije so državljani razočarani tudi zaradi pomanjkanja hrane in inflacije. Več sto tisoč ljudi se je izselilo, mnogi od njih so odšli v ZDA. Embargo je bil uveden leta 1960 po revoluciji, ki jo je vodil Fidel Castro, in nacionalizaciji premoženja ameriških državljanov ter podjetij. Julija 2016 sta takatni kubanski predsednik Raul Castro in ameriški Barack Obama uradno obnovila odnose, istega leta pa so se ZDA prvič vzdržale glasovanja o resoluciji, ki je zahtevala odpravo embarga. Toda Obamov naslednik, Donald Trump, je ostro kritiziral stanje človekovih pravic na Kubi in leta 2017 so ZDA znova glasovale proti resoluciji.