ZN in Rdeči Križ v Gorskem Karabahu: 'Prepozno je, kje so bili, ko smo stradali?'

Skoraj celotno etnično armensko prebivalstvo je zapustilo Gorski Karabah, ko je v to gorsko regijo prispela prva misija ZN, kmalu za njimi pa še mednarodni Rdeči Križ, poroča Guardian.

Ob obisku pa so se soočili s kritikami, številni Armenci namreč trdijo, da so prišli prepozno. Združeni narodi sicer pravijo, da bodo tam spremljali, kakšne so humanitarne potrebe ljudi, ki so ostali, ter tistih, ki so še na poti. "Kaj pa sploh še lahko spremljajo?" je dejal eden izmed tistih, ki so prepotovali naporno tridnevno pot iz Stepanakerta do Erevana. "Nikogar več ni tam, vsi so odšli." Armenske oblasti so sporočile, da je do ponedeljka zvečer v Armenijo zbežalo več kot 100.000 ljudi. "Kje so bili mednarodni opazovalci, ko smo stradali? Zdaj je prepozno," so ogorčeni Armenci, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

Armenski uradniki so odhod etničnih Armencev iz Gorskega Karabaha opisali kot "neposredno dejanje etničnega čiščenja," Azerbajdžan pa to zavrača in meni, da je bil odhod Armencev njihova osebna in individualna odločitev, ki nima nobene zveze s prisilno preselitvijo.

V mestu Stepanakert pa je ostalo vsega skupaj le še okoli 100 ljudi, od tega invalidi, bolni in starejši, je dejal uradnik Mednarodnega odbora Rdečega Križa, Marco Succi. "Bolnišnice ne delujejo, medicinsko osebje je zbežalo, tudi direktorja mrtvašnice ni več." Ekipa Rdečega križa zdaj sicer prečesava ulice in išče preostale ljudi, navaja hrvaški Index. Ena izmed najdenih je bila tudi Susanna, starejša ženska, ki boleha za rakom. Ko so jo našli je bila priklenjena na posteljo, začela je kazati znake anemije in podhranjenosti. Žensko je Rdeči križ nemudoma z reševalnim vozilom evakuiral v Armenijo.

Armenija se pridružuje mednarodnemu kazenskemu sodišču

Nekdanja sovjetska republika je zdaj zavezana k aretaciji ruskega predsednika Vladimirja Putina, če bi obiskal državo. Ta odločitev bi lahko znatno zaostrila odnose z Moskvo, tradicionalno zaveznico Armenije, navaja Guardian. Kremelj je sicer nedavno Armenijo opozoril, da je odločitev o pridružitvi Mednarodnemu kazenskemu sodišču "skrajno sovražna".

Armenija je sicer skušala Rusiji zagotoviti, da so se pridružili le zato, da bodo obravnavali vojne zločine, ki jih je zagrešil Azerbajdžan in da niso niti približno usmerjeni proti Moskvi. 

Ko so azerbajdžanske enote obkolile Gorski Karabah, je predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan močno kritiziral Moskvo in podvomil v učinkovitost vojakov, ki so že od leta 2020 nameščeni v regiji.