Sandyridge je bil eden od dveh neregistriranih zavodov za otroke, ki sta v Kentu delovala skoraj 30 let. Dom sta vodila Denis in Anne May, ki sta že pokojna in za svoje zločine nista bila nikoli obsojena. Leta 1996 sta bila sicer zaradi številnih prijav žrtev aretirana, a nikoli obsojena. Številni danes še vedno pozivajo k ponovni obravnavi primera.
52-letna Amanda, rojena v Tootingu, je s sorojencema živela v več mladinskih domovih v južnem Londonu. Med drugim so bivali tudi v razvpitem domu Shirley Oaks v Lambethu, ki je širši javnosti poznan po enem najhujših škandalov zlorab otrok v Veliki Britaniji. Leta 1979, ko je štela komaj sedem let, pa so jo z bratom in sestro poslali v Kent, prav v roke Denisa in Anne, kjer so se zlorabe nadaljevale.
Sky News poroča, da je z otroki trgovala pedofilska kriminalna združba, ki jih je pošiljala iz doma v dom, omenjena zakonca pa sta vodila še dom Costa Villa. Kljub temu da sta bila v Kentu, so bili v njunih dveh domovih nastanjeni otroci v varstvu iz Londona – samo iz Lambetha je bilo k njima poslanih več kot 40 otrok.
"Fizične in spolne zlorabe so se dogajale vsak dan," pravi Amanda. Spomni se, da je bila nekega dne bolna. "Denis se je vedno rad igral medicinsko sestro," pripoveduje. Slekel jo je in jo umival z brisačo, pri tem pa jo je otipaval po intimnih predelih. Podobno so jih zlorabljali že v prejšnjem domu, v južnem Londonu. "Ko greš že skozi dva otroška doma, kjer si bil sistematično trpinčen, postane to nekaj čisto normalnega," pravi.
Otroci so morali spati goli, pogosto pa so se ponoči zbudili in ob sebi zagledali svojega rejnika, ki jim je rekel, da jih je prišel pokrit. Rejniki so se jih ponoči dotikali in jih zadovoljevali, otroci pa so se zjutraj spraševali, zakaj jih bolijo genitalije. Večkrat so slišali tudi jok otrok, ki so jih posiljevali v sosednjih sobah.
Čeprav so spolno zlorabljali vse tri, je bilo najhuje za Amandinega brata Jasona. Zlorabe so se začele, ko je bil star komaj osem let. Denis ga je posilil analno, pri tem pa mu z roko pokrival usta, da se ne bi slišalo kričanja. Ko je odrasel se je Jason spopadal z odvisnostjo od alkohola in mamil, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je s substancami skušal pobegniti pred grozo, ki jo je doživljal v Sandyridgeu. Pri 35 letih je umrl zaradi prevelikega odmerka droge.
'Zlorabljati smo morali druge otroke'
Grozne spomine sta delili tudi danes 46- in 49-letni sestri Winnie in Rose, ki sta v dom Sandyridge prišli sredi 80. let. "Jaz in še en otrok sva bila prisiljena, da se zlorabljava med sabo. Kot živali so naju vrgli v banjo z ledeno mrzlo vodo, od strahu pa sva se polulala," se spominja.
Pravi, da so ju z glavo tiščali pod vodo, vse dokler nista naredila, kar so od njiju želeli. "Ker nisva želela umreti, nisva imela druge izbire, kot da sva en drugega zlorabljala," je povedala.
'Klicali so me črnuh in me slačili pred ostalimi otroki'
Temnopolti deček, ki mu je uredništvo Sky Newsa zaradi želje po anonimnosti nadelo ime Jake, je v Sandyridge prišel leta 1980. "Nenehno so uporabljali rasne psovke in me klicali 'črnuh'," je povedal. Spomni se, da so njegove genitalije večkrat pregledovali za jedilno mizo. "Če sem bil 'poreden' so me slekli do golega in med pred vsemi udarjali po goli zadnjici," je povedal.
Denis May je bil sicer v lokalni skupnosti ugledna osebnost. Bil je šolski guverner in predsednik lokalne podružnice konservativnega združenja Folkestone in Hythe. Kot lokalni pomembnež se je povezal z ambicioznim konservativnim poslancem Michaelom Howardom, ki je kasneje postal notranji minister.
Zakaj socialne službe niso ukrepale?
Za številne otroke je skrbel isti socialni delavec, Charlie Elliot, Mayeva pa sta socialno službo osebno prosila, da bi rada sodelovala prav z njim. Elliott, ki je bil višji socialni delavec, je prav tako zlorabljal otroke, za katere skrbel. Imel je pravzaprav popolno vlogo v tem pedofilskem krogu, saj je nato otroke pripeljal k Denisu in Anne in ignoriral prošnje otrok, naj jim pomaga.
Šele ko je več žrtev podalo izjave na policijo, je ta sprožila preiskavo. Amanda je za preiskavo prvič slišala, ko je je Elliot poklical in nanjo pritiskal, naj o Mayevih ne pove nič slabega, ker sta vendarle bila njena "starša". Odgovorila mu je: "Ti poznaš resnico in jaz poznam resnico."
Elliot je umrl leta 1999, preden so bile proti njemu vložene kakršne koli obtožbe.
Resnico o tem, kaj se je dogajalo v mladinskih domovih v Kentu, je desetletja kasneje razkrilo Združenje žrtev Shirley Oaks. Organizacija je odkrila dokument službe za otroke Lambeth iz leta 1996, ki dokazuje, da je Elliotu več otrok potožilo o zlorabah, a da ni ukrepal. Ena od žrtev je Elliotu povedala, da jo je Anne May prisilila, da je pojedla lastno bruhanje, potem ko ji je bilo v jedilnici slabo.
Glede na dokumente je imela policija seznam 19 mladih, ki jih je želela zaslišati zaradi zlorab. Zaslišati so nameravali tudi socialnega delavca, v dokumentu pa so izraženi tudi pomisleki, da Elliot preiskavo blokira. Izjavi sta podala tako Amanda kot tudi Jake, a se jima ni nikoli več nihče javil.
Zdi se, kot da je nekdo vse skupaj želel pomesti pod preprogo. Denis in Anne, kot že omenjeno, namreč nista bila nikoli obtožena, so pa otroke odvzeli iz njune oskrbe, domova Costa Villa in Sandyridge pa zaprli.
Združenje žrtev Shirley Oaks se zavzema za več kot 700 žrtev iz otroških domov v južnem Londonu, ki so bile zlorabljene med letoma 1960 in 1990. Leta 2017, potem ko se je združenju javilo več žrtev, je bila še drugič uvedena preiskava. Toda Anne je umrla že leta 2006, leta 2019 pa je umrl še Denis in za grozote, ki sta jih izvajala v domovih, nista nikoli odgovarjala.
Nekateri drugi, ki so osumljeni zlorab, so še živi
Dr. Raymond Stevenson, ki skupaj z Lucio Hinton vodi združenje žrtev, pravi, da niso vsi ljudje, povezani z domovi, mrtvi in da je proti njim še vedno treba vložiti obtožbe. Pravi, da v boju za pravico ne bodo odnehali: "Denis in Anne sta mrtva, obstaja pa še ena oseba, ki je bila sostorilec v Sandyridgeu in je še vedno živa. Prav tako želimo vedeti, ali je policija sodelovala pri prikrivanju zlorab. Zdi se, kot da še niso vse informacije prišle na dan."
Odvetnik za človekove pravice, Imran Khan, razmišlja o tožbi proti kentski policiji v imenu žrtev iz Sandyridgea. "To je bila policijska nesposobnost, kar pomeni ... policija ni ukrepala, ko bi morala," pravi. "Razmišljamo tudi o drugi tožbi, in sicer za pregon nepravilnega ravnanja v javni upravi, kjer policija zadeve namerno ni preiskala, čeprav je vedela, da bi jo morala."
Policija v Kentu je medtem v izjavi za Sky News dejala, da je policija "zavezana zaščiti žrtev zlorabe otrok in privedbi storilcev pred sodišče ter da nikoli ni prepozno za prijavo kaznivega dejanja".