Življenje v slikah: od princa Charlesa do kralja Karla III.

Charles se je rodil v Buckinghamski palači 14. novembra 1948, v času vladavine njegovega dedka po materini strani Jurija VI. Bil je prvi otrok kraljice Elizabete II., takrat princese Elizabete, vojvodinje Edinburške, in princa Filipa, takrat Filipa, vojvode Edinburškega. 

Svoje zgodnje otroštvo je preživel na kraljevem dvoru. Ko je napočil čas njegovega šolanja, se je kraljica Elizabeta odločila, da se bo njen najstarejši sin šolal v šoli in ne doma, kot je bilo sicer značilno za kraljevo tradicijo. Buckinghamska palača je tako leta 1955 oznanila, da bo Charles obiskoval šolo, namesto da bi imel zasebnega učitelja. S tem je postal prvi dedič, ki se je izobraževal na ta način. 

Charles je drugič prekršil kraljevo tradicijo, ko je po zaključeni prvi stopnji šolanja nadaljeval izobraževalno pot, namesto da bi se pridružil britanskim oboroženim silam. Oktobra 1967 je bil sprejet na Trinity College v Cambridgeu, kjer je študiral arheologijo in antropologijo, nato pa je prešel na zgodovino. Študiral je tudi valižansko zgodovino. Leta 1970 je na Cambridgeu magistriral. 

Preden je Karel III. sledil svojim izobraževalnim sanjam, se je šolal tudi v ustanovah, ki mu niso bile ljube. V avtorizirani biografiji Jonathana Dimblebyja iz leta 1994 sta bila Elizabeth in Filip opisana kot fizično in čustveno oddaljena starša, pri čemer so Filipa krivili, da ni upošteval Charlesove občutljive narave. Prisilil naj bi ga, da je obiskoval šolo Gordonstoun, kjer so ga ustrahovali. O svojem zgodnjem izobraževanju je Charles pozneje pripomnil: "V šoli nisem užival toliko, kot bi morda, a to je bilo samo zato, ker sem doma srečnejši kot kjer koli drugje." 

26. julija 1958 je bil Karel III. imenovan za valižanskega princa in grofa Chesterskega. 

Kot princ Walesa je Charles prevzel uradne dolžnosti v imenu Elizabete II. Takratni valižanski princ je tako v sklopu dolžnosti pogosto potoval po svetu, uradniki pa so ga prepoznali kot "odličnega predstavnika države".

Leta 1976 je ustanovil mladinsko dobrodelno organizacijo, je tudi predsednik oziroma član več kot 400 drugih dobrodelnih in podobnih organizacij. Zavzemal se je za ohranjanje zgodovinskih stavb in pomen arhitekture v družbi.

Kot kritik modernistične arhitekture je Charles sodeloval pri ustvarjanju Poundburyja, eksperimentalnega novega mesta, ki temelji na njegovem arhitekturnem okusu. Je tudi avtor ali soavtor številnih knjig. Prav tako se zavzema za pravice Romov. S svojimi filantropskimi dejavnosti se je Karel III. poglobljeno začel ukvarjati po smrti svoje prve žene princese Diane.

Karel III. je lady Diano Spencer spoznal leta 1977,  vendar se je njuna romanca začela šele tri leta kasneje. Diana je takoj postala glavna medijska atrakcija. Ljubilo jo je tako britansko kot svetovno ljudstvo. Veljala je za nežno dekle, javnosti pa se je prikupila s svojo ljubkostjo in prijaznostjo.

Princ jo je zaprosil februarja 1981, potem ko je poroko odobrila njegova mati, kraljica Elizabeta II. Njuno poroko je gledalo 750 milijonov ljudi. Prisotni so bili tudi vsi evropski vladarji, razen španskega Juana Carlosa, in skoraj vsi evropski predsedniki. Na slovesnosti je manjkal samo grški predstavnik. 

Po petih letih skupnega življenja je njun zakon počasi začel razpadati. Zakonski par naj bi se s težavami srečeval zaradi "nezdružljive narave" in skoraj 13-letne starostne razlike. Karel III. je v tem času obnovil afero s svojo predhodno partnerko Camillo Parker Bowels, s katero se je kasneje tudi poročil. Tudi princesa Diana je kasneje priznala, da je bila "zaljubljena v nekoga, ki je delal za kraljevo družino". 

Čeprav sta oba javno priznala svoji prešuštvi, kraljica Elizabeta ni kaznovala Karla III. in Diane. Prešuštvo žene kralja ali prestolonaslednika sicer v Združenem kraljestvu velja za veleizdajo, ki so jo tudi kaznovali s smrtjo. Takrat še valižanski princ in princesa sta leta 1992 tudi prenehala živeti skupaj. Na tej točki so se Dianini odnosi s posameznimi člani kraljevske družine poslabšali. 

Pozimi 1995 je kraljica Elizabeta II. od Karla III. in Diane zahtevala, da se ločita. Kraljica je kljub temu še naprej priznavala Diano za članico kraljevske družine, saj je bila mati njenih vnukov, od katerih bo eden najverjetneje postal kralj. Leta 1996 se je par ločil, Diana pa je naslednje leto umrla v prometni nesreči v Parizu. 

Karel III. se je leta 2005 poročil ponovno. Njegova nova žena je postala princesa Camilla, s katero sta bila v zvezi še pred njegovo poroko z Diano. 

S Camillo sta se poročila civilno, zaradi česar naj bi bila njuna poroka nezakonita. Kasneje so poroko priznali – vladni dokumenti, ki so priznavali samo cerkveno poroko, naj bi bili zastareli. 

Kot valižanski princ Charles je zdajšnji kralj Karel III. že služil državi in jo tudi predstavljal na svetovnih dogodkih, pa vendar je kraljeva funkcija nekaj povsem drugega. 

Osmega septembra 2022 je na prestolu nasledil svojo mater kraljico Elizabeto II. in tako postal novi kralj Združenega kraljestva in 14 držav skupnosti narodov. S tem je postal uradni vladar 128 milijonom ljudem v 16 državah.