Francoska vlada pokojninsko reformo sprejela mimo parlamenta, po državi protesti

Senat je kompromisno besedilo reforme, o katerem je v sredo dosegla dogovor komisija, sestavljena iz senatorjev in poslancev, potrdil dopoldne, popoldne bi moralo slediti glasovanje v narodni skupščini.

Ker vlada predsednika Emmanuela Macrona v njej nima večine, podpora konservativnih republikancev pa ni bila zagotovljena, se je Macron odločil za uporabo ustavnega instrumenta, znanega kot člen 49/3, po katerem lahko vlada reformo sprejme mimo parlamenta.

Dvig upokojitvene starosti je glavna točka reforme. Poleg tega naj bi se z njo tudi povečalo število let, potrebnih za vplačevanje v pokojninski sistem, najnižja pokojnina pa naj bi se zvišala na 1200 evrov.

Reforma, ki velja za ključni projekt Macrona in njegove desnosredinske vlade, naj bi bila po njihovi oceni nujna, češ da bi se brez nje pokojninski sistem sesul.

Senat je kompromisno besedilo, o katerem je v sredo dogovor dosegla komisija, sestavljena iz senatorjev in poslancev, potrdil s 193 glasovi za, 114 proti, 38 senatorjev pa se je glasovanja vzdržalo.

V več mestih po Franciji poročajo o protestih

Zveza sindikatov, ki se borijo proti pokojninski reformi, je ta konec tedna pozvala k "lokalnim shodom", k devetemu dnevu stavk in demonstracij po državi pa v četrtek, 23. marca.

V izjavi so obsodili sprejem reforme "na silo" in kot resno ocenili "odgovornost vlade za socialno in politično krizo, ki je posledica te odločitve, ki pomeni zanikanje demokracije", poroča francoski dnevnik Le Monde.

V središču prestolnice Pariz se je na trgu Concorde drevi zbralo več tisoč ljudi. Zažigali so lesene palete, prišla je tudi policija, ki je območje zaprla.

O protestih ljudi, ki se čutijo izigrane, poročajo tudi iz drugih francoskih mest.

V mestu Grenoble na jugozahodu države je bila med več sto protestniki tudi predstavnica sindikata CGT Karen Mantovani, ki je dejala, da je bila očitno naivna, ko je mislila, "da bodo vsaj malo spoštovali demokracijo".

V mestu Lille se je eden od protestnikov vprašal, kako je lahko francoski predsednik Emmanuel Macron preslišal nasprotovanje javnosti reformi. Na transparentu ga je vprašal, če potrebuje njegov slušni aparat.

V Lyonu na jugu države pa se je zbralo okoli 400 ljudi, ki so Macrona pozivali k odstopu.

Ankete so v zadnjih tednih pokazale, da reformi nasprotujeta dve tretjini Francozov, hkrati pa jih je prav toliko menilo, da jo bodo kljub temu sprejeli.

Stavke in protesti proti pokojninski reformi potekajo že več tednov. Sindikati so vsakič mobilizirali več sto tisoč ljudi. Največ ljudi se je na ulice podalo 7. marca, ko se je protestov po podatkih policije udeležilo 1,28 milijona, po podatkih sindikatov pa več kot tri milijone ljudi.

Sprejem reforme mimo parlamenta bi lahko še zaostril stavke na železnici, v rafinerijah in drugih sektorjih.

Po podatkih francoskega notranjega ministrstva je v sredo po Franciji proti reformi protestiralo 480.000 ljudi, med njimi 37.000 v Parizu. Največ se jih je na ulice podalo 7. marca, ko se je protestov po podatkih policije udeležilo 1,28 milijona ljudi, po podatkih sindikatov pa več kot tri milijone.