Zgodovinski sporazum Izraela in Libanona o morski meji

Dogovor bi ustavil dolgoletni spor glede okoli 860 kvadratnih kilometrov Sredozemskega morja, ki zajema plinski polji Karish in Qana. Meja se začne okoli skalnate pečine, ki gleda na Sredozemlje, kjer stoji tudi sedež mirovnih sil ZN. Ameriški predlog po besedah izraelskih uradnikov morsko mejo deli na dva dela. Prvih pet kilometrov od obale bo postavljenih vzdolž črte 23, ki jo je Izrael pred leti postavil za svojo mejo in jo že označil z vrsto morskih boj.

Trenja se odvijajo glede izkoriščanja podmorskih zalog zemeljskega plina na območjih vzhodnega Sredozemlja, ki si jih lastita obe državi, ki nimata vzpostavljenih nikakršnih diplomatskih odnosov. Sporazum naj bi omogočil dodatno proizvodnjo zemeljskega plina v Sredozemlju. Libanon ima glede tega svoje težnje, ki vključujejo, da bo črpanje plina pomagalo rešiti državo iz naraščajoče gospodarske krize, Izrael na drugi strani pa želi izkoriščati zaloge plina za prodajo v Evropi.

Po besedah visokega izraelskega uradnika bi Libanon smel proizvajati plin iz tega polja, vendar bi Izraelu plačeval pristojbine za plin, proizveden na izraelski vladi. Libanon sodeluje s francoskim energetskim velikanom Total pri pripravah na črpanje. Sporazum bi pustil tudi obstoječe boje, ki služijo kot dejanska meja med državama, je dejal uradnik.

Številni so pozdravili dogovor, ker bi zmanjšal napetosti z libanonsko militantno skupino Hezbolah, ki je že večkrat zagrozila, da bo napadla izraelska plinska sredstva. 

Skupna zgodovina obeh držav je polna sovražnosti, zato pogajalci verjamejo, da bo ta dogovor ublažil varnostne in gospodarske pomisleke. ZDA so se že leta trudile posredovati med sosednjima državama glede tega območja morja, vendar do zdaj neuspešno. Sporazum bi pomenil velik preboj v odnosih med državama, ki sta formalno v vojni že vse od ustanovitve Izraela leta 1948. Dogovor se sicer še vedno sooča z nekaterimi ovirami, vključno s pravnimi in političnimi v Izraelu. 

"Končna različica sporazuma je zadovoljiva za Libanon in izpolnjuje njegove zahteve ter ohranja pravice Libanona do tega naravnega bogastva," je dejal libanonski predsednik Michel Aoun v izjavi nekaj ur po prejemu končne ponudbe Izraela prek ameriškega posrednika Amosa Hochsteina.

"To je zgodovinski dosežek, ki bo okrepil varnost Izraela, vlil milijarde v izraelsko gospodarstvo in zagotovil stabilnost naše severne meje," je sklenil izraelski premier Yair Lapid.

Osnutek sporazuma izpolnjuje vsa varnostna in gospodarska načela, ki jih je določil Izrael. Libanonski uradniki so sicer dejali, da ta sporazum ne pomeni, da bo podpisana kakršna koli "pogodba" z Izraelom, in da ta sporazum ni korak k normalizaciji odnosov med državama.

Po besedah uradnika naj bi kabinet sporazum načeloma potrdil v sredo, ker mora prej biti pregledan oz. sprejet v parlamentu. Po pregledu bo vlada dala končno uradno odobritev. Nejasno pa ostaja, ali mora parlament sporazum potrditi ali ga le pregledati.

Odobritev ni zagotovljena. Nekdanji premier Benjamin Netanjahu ostro nasprotuje sporazumu in trdi, da Lapid nima pooblastil za podpis. Direktor foruma za mednarodno pravo Eugene Kontorovich pa meni, da sporazum zahteva odobritev parlamenta. Vlado je obtožil, da deluje pod pritiskom skupine Hezbolah, ki želi preglasiti izraelsko demokracijo.