Zgodovinski preboj: prašičja ledvica bolniku omogočila devet mesecev brez dialize

Gensko spremenjena ledvica prašičke Wilme je 66-letnega moškega z odpovedjo ledvic ohranila pri življenju rekordnih devet mesecev in kot prva na svetu uspešno služila kot "most" do presaditve človeške ledvice.

Tim Andrews je bil zaradi končne odpovedi ledvic, ki jo je povzročila sladkorna bolezen tipa 2, hudo bolan. V petih letih je imel le devetodstotno možnost, da prejme človeško ledvico, medtem ko je bilo tveganje, da bo umrl ali odstranjen s čakalnega seznama, več kot 40-odstotno, piše Guardian.

Andrews je presaditev prašičje ledvice opisal kot čudež. "Bil sem živ in že dolgo se nisem počutil tako," je dejal. Kot je povedal, je znova lahko kuhal, sesal in se s svojim psom Cupcakeom odpravljal na dolge sprehode.

Presaditev ledvice bolnikom s končno odpovedjo ledvic zagotavlja najboljše možnosti za preživetje in kakovost življenja, vendar svetovno povpraševanje po človeških organih močno presega njihovo razpoložljivost. In presajanje gensko spremenjenih prašičjih organov že dolgo velja za eno od možnih rešitev pomanjkanja organov. Vendar se je prva presaditev prašičje ledvice živemu človeku leta 2024 končala po 52 dneh, ko je bolnik umrl zaradi nepovezanih težav s srcem. Kot navaja medicinska revija The Lancet, v nobeni predhodni študiji niso zabeležili preživetja presajenega živalskega organa, daljšega od dveh mesecev.

Pred presaditvijo januarja 2025 so zato prašički Wilmi genski zapis spremenili kar 69-krat. Nekatere spremembe so bile namenjene preprečevanju virusov, ki bi lahko predstavljali tveganje za ljudi, druge pa so organ naredile bolj združljiv s človeškim telesom in zmanjšale možnost, da bi ga imunski sistem zavrnil.

"Pomanjkanje organov je trenutno največja kriza, s katero se soočamo na področju presaditev," je dejal dr. Leonardo Riella iz Centra za transplantacijske znanosti in oddelka za nefrologijo pri Mass General Brigham. "Vemo, da je za bolnike s končno odpovedjo ledvic najboljša možnost zdravljenja presaditev, vendar preprosto nimamo dovolj človeških organov, da bi jih lahko pravočasno presadili."

Njihova vizija je, da bi lahko ksenotransplantacija (presaditev živalskega organa) pomagala zapolniti to vrzel. "Sprva kot začasni most, ki bi bolnike med čakanjem na človeško ledvico rešil dialize, v prihodnje pa, če bomo potrdili njeno dolgoročno varnost in obstojnost, tudi kot samostojna oblika zdravljenja."

Kirurgi so Andrewsu uspešno presadili ledvico pritlikave prašičke pasme jukatanski miniaturni prašič. Organ so pred tem gensko spremenili, da bi bil združljiv z njegovim imunskim sistemom. Ledvica je Andrewsa držala pri življenju rekordnih devet mesecev, nato pa začela počasi odpovedovati, zato je prejel ledvico umrlega človeškega darovalca.

Po približno šestih mesecih so se v krvnih žilah prašičje ledvice pojavile poškodbe, ki so postopoma napredovale do odpovedi organa, in po več mesecih ponovne dialize je Andrews prejel ledvico umrlega človeškega darovalca, ki je po navedbah revije The Lancet tudi šest mesecev po presaditvi dobro delovala.

Pri njem niso zaznali novih protiteles proti človeškemu tkivu, kar kaže, da prašičja ledvica ni zmanjšala možnosti za uspešno presaditev človeške ledvice. Prav tako v nobenem trenutku niso zaznali prašičjih virusov ali drugih prašičjih povzročiteljev bolezni.

Ekipa je opozorila, da gre za primer enega samega bolnika brez primerjalne skupine ter da je bil uspešen izid posledica tudi skrbne izbire bolnika in intenzivne specialistične oskrbe, ki drugod morda ni na voljo.

Potrebnih bo več kliničnih raziskav, kakršna je bila tista, v kateri je sodeloval Andrews. A uspeh po njihovih besedah odpira vrata uporabi prašičjih ledvic kot začasnega "mostu" za druge bolnike, ki se soočajo z dolgim čakanjem na človeško ledvico.

"Bolniki so tukaj pravi pionirji," je dejal Riella. "S tem, ko stopijo naprej in so pripravljeni sodelovati v teh zgodnjih raziskavah, pomagajo razvijati znanost. Brez njihovega zaupanja in poguma ne bi mogli početi tega, kar počnemo."