"Skrb glede spletne zasebnosti je zelo resnična," je dejala Daly Barnett iz neprofitne organizacije, ki se ukvarja z zaščito uporabnikov na spletu. "Ljudje, ki bodo iskali podatke o splavu oziroma o klinikah, kjer splav opravljajo, se znajo soočiti z invazijo privatnosti, ki bo kasneje lahko postala dokazni material," je dodala.
Organi pregona bodo za dokazno gradivo lahko uporabili informacije o lokaciji, zgodovini klicanja in iskanja ter metapodatke, priložene fotografijam, poroča medij Insider.
Sara Aindworth iz združenja za zaščito pravice do splava je izpostavila, da jo najbolj skrbijo marginalizirane skupine – tiste, ki se jih že tako bolj nadzoruje. "To pa so predvsem rasne manjšine in pripadniki nižjega dohodkovnega razreda."
Zato neprofitne organizacije in združenja, ki si prizadevajo za zaščito uporabnikov na spletu ali pa v ospredje postavljajo zaščito pravice do splava, pozivajo k sprejetju novega zakona. Ta naj bo zastavljen tako, da bo ščitil varnost spletnih uporabnikov.
"Zasebnost ne bi smela biti nekaj, za kar se borimo, ampak bi morala biti nekaj samoumevnega in zakonsko določenega," je dejala Barnettova.
Strokovnjaki so sicer podali nekaj napotkov za bolj varno uporabo spleta in spletnih aplikacij. Za večjo varnost tako lahko izključimo svojo lokacijo in onemogočimo piškotke. Za pošiljanje sporočil pa strokovnjaki predlagajo uporabo varne aplikacije Signal in uporabo zašifriranega jezika.
V preteklosti so tožilci sicer že uporabili zgodovino iskanja kot dokazno gradivo. V zvezni državi Indiana so leta 2015 na 20 let zapora obsodili žensko, ki so ji sodili zaradi umora zarodka. Ta je namreč preko spleta naročila tablete za splav – kar so tožilci tudi uporabili kot dokaz.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.