Ženo vpletenega v korupcijsko afero Evropskega parlamenta bodo izročili

Sodišče v Brescii je razsodilo, da ni razlogov za preprečitev predaje osumljenke, ki je po mnenju bruseljskih tožilcev ena pomembnih akterk v domnevni korupcijski zadevi. Panzerijeva žena Maria Dolores Colleoni in njuna hči Silvia sta že več kot teden dni v hišnem priporu, potem ko so belgijski sodniki zanju izdali evropski nalog za prijetje. Proti njima poteka preiskava zaradi domnevnega sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja in korupcije. Colleonijeva, ki ima po besedah odvetnika Angela De Risa pet dni časa, da se na odločitev sodišča pritoži, krivdo zanika.  Glede izročitve hčerke Silvie naj bi sodišče v Brescii odločilo danes, vendar je odločitev preložilo na 3. januar.

Sodišče je s tem ugodilo prošnji obrambe Silvie Panzeri, da se pred obravnavo prošnje za njeno izročitev pripravi ocena razmer v belgijskih zaporih. Podobno prošnjo, ki jo je predložila Colleoni, je sodišče v ponedeljek zavrnilo.

Po trditvah bruseljskega tožilstva je Panzeri vplival na odločitve Evropskega parlamenta v korist Katarja in Maroka. V središču preiskave je njegova nevladna organizacija Fight Impunity, ki jo je ustanovil leta 2019. Panzeri je trenutno v priporu. Preiskovalci sumijo, da sta žena in hči vedeli za njegove aktivnosti. Medtem preiskovalci v Italiji pregledujejo sedem bančnih računov osumljencev.

Gre sicer za enega največjih korupcijskih škandalov v zgodovini Evropskega parlamenta. V okviru preiskave obtožb so preiskovalci pridržali več ljudi, medtem ko je belgijska policija na domu Panzerija ter zdaj že razrešene ene od podpredsednic parlamenta Eve Kaili, kot tudi pri njenem očetu Aleksandrosu, zasegla kar 1,5 milijona evrov gotovine ter telefone in računalnike.

Skupaj so organi pregona izvedli okoli 20 preiskav, nekatere tudi v Italiji in v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju. Francesco Giorgi, partner Kailijeve, je preiskovalcem minuli četrtek priznal, da je bil član organizacije, ki sta jo Maroko in Katar uporabljala za vmešavanje in vplivanje na politične in gospodarske odločitve parlamenta.

Je pa nekdanji evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos v ponedeljek izjavil, da mu je nevladna organizacija Fight Impunity, ki je v središču korupcijskega škandala glede vmešavanja Katarja in Maroka v odločitve Evropskega parlamenta, plačala 60.000 evrov, poroča bruseljski časnik Politico. "Moje sodelovanje v organizaciji Fight Impunity je bilo od vsega začetka popolnoma brez izvršilnih ali vodstvenih odgovornosti," je dejal Avramopulos, ki je položaj komisarja zasedal med letoma 2014 in 2019.

Kot je dejal, je 10. decembra 2020 od neodvisnega etičnega odbora Evropske komisije prejel dovoljenje za prevzem funkcije v organizaciji in je med februarjem 2021 in februarjem 2022 prejel prijavljeni honorar v višini približno 60.000 evrov. Povedal je, da je prejemal mesečno plačilo v višini 5000 evrov, to pa je bilo v skladu z grško zakonodajo, prijavljeno in obdavčeno v Grčiji. Njegov mesečni neto dohodek je tako znašal okoli 3750 evrov.

Kot člani "častnega odbora" organizacije za boj proti nekaznovanosti so bili poleg Avramopulosa navedeni tudi nekdanja vodja zunanje politike EU Federica Mogherini, nekdanji francoski premier Bernard Cazeneuve, italijanska senatorka Emma Bonino in nekdanja evropska poslanka Cecilia Wikström. Med njimi je bila še poslanka Evropskega parlamenta Isabel Santos.

Na Evropski komisiji so potrdili, da so Avramopulosu že po koncu mandata odobrili sodelovanje v odboru organizacije in da jih je obvestil, da bo za to prejemal tudi plačilo. Niso sicer potrdili, za koliko denarja naj bi šlo, so pa dejali, da preverjajo, ali je kršil omejitve, ki so jih določili v dovoljenju. Med temi je, da v imenu nevladne organizacije ne sme stopiti v stik s Komisijo.

Avramopulos je poleg nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia, nekdanjega ciprskega komisarja Markosa Kiprianouja in nekdanjega slovaškega zunanjega ministra Jana Kubiša sicer eden od kandidatov za mesto posebnega predstavnika EU za zalivsko regijo, navaja Politico. Vsi omenjeni člani častnega odbora so iz njega izstopili zaradi obtožb proti ustanovitelju organizacije Pieru Antoniu Panzeriju, ki je v okviru preiskav omenjenega korupcijskega škandala trenutno v priporu. 

Da je od organizacije Fight Impunity prejel plačilo, je potrdil tudi generalni sekretar mednarodne zveze sindikatov (ITUC) Luca Visentini, ki je bil za kratek čas prav tako pridržan v okviru preiskav škandala. Prejel naj bi "denarno donacijo" v višini "manj kot" 50.000 evrov. "V zameno za denar me niso za nič prosili, prav tako nisem sam zahteval ničesar in za donacijo nisem postavil nobenih pogojev," je Visantini dejal v izjavi in dodal, da je denar namenil za svojo uspešno kampanjo za vodenje ITUC prejšnji mesec in druge tekoče stroške organizacije. "Vse, kar sem storil, sem storil v dobri veri," je še zapisal. "Vključitev v to preiskavo je zame in mojo družino šok, zato bom storil vse, kar je potrebno, da razčistim situacijo in dokažem svojo nedolžnost," je dodal.