'Želimo se izogniti temu, da to postane vojna med Rusijo in Natom'

Scholz je ocenil, da se je v enem letu, odkar je bil nazadnje na forumu, spremenilo veliko: "Takrat smo govorili o ekonomiji po pandemiji. Večina je pričakovala rast in premik k zeleni industriji. Potem pa je prišel februar 2022, ko je Rusija začela vojno pred našimi vrati."

Izpostavil je predvsem trpljenje Ukrajincev: "Vojna pa ima vpliv na vse nas, cene plina so narasle, cene proizvodnje in dobrin so se povečale. Obstaja strah, da se bodo vrnila fosilna goriva in nam bo spodletelo pri klimatskih ciljih. Grozi fragmentacija sveta, deglobalizacija."

Je pa to samo del resničnosti, s katero se soočamo, je poudaril: "Drugi del je ta, da je Rusiji že spodletelo pri doseganju ciljev, Ukrajina se pogumno bori, mednarodna skupnost se je združila v pomoči, tudi Nemčija bo Ukrajino podpirala, dokler bo treba."

"Pripravljamo tudi načrt za dolgoročno okrevanje države, pomemben je sistem donatorjev. Pomembno vlogo bo igral kapital zasebnega sektorja in vem, da nemška in druga podjetja vedo, kako veliko priložnost bo predstavljala Ukrajina, še posebej, ko bo vstopala v EU."

Ampak najprej je treba premagati Rusijo, je bil realen nemški kancler: "Zato Ukrajini dobavljamo orožje v dogovoru s partnerji, kar sicer pomeni velik odmik od nemške filozofije."

V samem govoru se Scholz ni dotaknil tistega, kar so mnogi pričakovali – naprednega orožja za Ukrajino. Vprašanje, ali bo Nemčija začela pošiljati tanke leopard, je ostalo neodgovorjeno, je pa prišlo na vrsto, ko so bila na vrsti vprašanja občinstva. Na vprašanje, ali bodo ti tanki poslani v Ukrajino, Scholz (še) ni dal jasnega odgovora. "Nemčija je eden največjih podpornikov Ukrajine. ZDA res počnejo veliko, kar ni presenetljivo, saj imajo velik obrambni proračun, s katerim se evropski ne morejo primerjati. Smo se pa zgodaj odločili, da Ukrajine ne podpiramo le s humanitarno pomočjo, ampak tudi z orožjem. ZDA sledimo s podporo Velike Britanije in Nemčije. Odločili smo se, da pošiljamo tudi zelo učinkovito orožje, ki Ukrajini pomaga pri obrambi," je dejal Scholz.

Izpostavil je, da so strateško povezani s partnerji, posvetujejo se in tako delujejo skupaj, ne na svojo roko: "Mislim, da Ukrajini dokazujemo, da se lahko zanaša na nas, želimo pa se izogniti temu, da to postane vojna med Rusijo in Natom." Dejal je, da je želja ukrajinskih zaveznikov, da Ukrajina postane članica EU kot samostojna država, in v tem smislu tudi delujejo.

Kancler je doslej že večkrat dejal, da dobava tankov leopard ne sme biti nemška solo akcija. Medtem pa želijo Poljska in nekatere druge države EU in Nata v Ukrajino dostaviti lastne tanke leopard in čakajo le še zeleno luč nemškega proizvajalca.

Izpostavil je tudi, da se je Nemčiji v letu dni uspelo oddaljiti od ruskega plina in nafte, država je sklenila nova partnerstva, za to zimo ima, kar potrebuje. "Kot rezultat so cene nehale naraščati in padajo. Inflacija se umirja tudi zahvaljujoč ukrepom centralnih bank, industrijska proizvodnja v Nemčiji je kljub drugačnim pričakovanjem ostala stabilna, zaposlenost je rekordna, tudi premik k zeleni industriji ima novo dinamiko." 

Vse to se dogaja tudi po zaslugi Rusije, ki s svojim početjem tudi Nemčijo sili v spremembe, je dejal. "Ne glede na to, ali ste investitor ali aktivist, jasno je, da prihodnost pripada obnovljivim virom.  Tako zaradi stroškovnih razlogov, okoljskih razlogov, varnostnih razlogov in ker obnovljive energije dolgoročno obljubljajo najvišje donosnosti," je naštel. Do leta 2030 naj bi bilo tako približno 400 milijard evrov vloženih samo v obnovljive vire energije v Nemčiji.

Izpostavil je, da je pred kratkim odprl nov terminal LNG, še več jih bo sledilo: "To ni samo dobra novica za nas in sosede, ki bodo s teh terminalov dobile plin. Dokazuje, da smo Nemci lahko fleksibilni in hitri."

Ti terminali bodo pomagali nadomestiti ruski plinovodni plin, ki je predstavljal polovico uvoza nemškega plina. Kritiki sicer pravijo, da se Nemčija sploh ne bi znašla v tako veliki energetski krizi, če bi ukrepe za diverzifikacijo oskrbe sprejela pred vojno. Po drugi strani pa je bila še pred dobrim letom vojna nepredstavljiva.

Zvezni kancler je nasprotoval vtisu, da je bil za uspeh nemške industrije bistven poceni plin iz Rusije, ki so ga v Nemčiji uporabljali v energetsko intenzivnih panogah aluminija, cementa ali surovega jekla. Cene energije v Nemčiji tudi pred vojno niso bile med najnižjimi, je dejal. "Kljub temu je bila Nemčija konkurenčna," je dejal Scholz. "Nenazadnje nemški poslovni uspeh temelji na visoko specializiranih in tehnoloških industrijskih izdelkih."

Dejal je še, da se zaveda, da je treba najti nove vire plina, da večje evropsko povpraševanje ne bi zvišalo cen ali ustvarilo pomanjkanja za revnejše države. Ali namerava Nemčija investirati v plinske projekte, pa ni povedal. Veliko upov Nemčija polaga tudi v vodik, denimo na področju jeklarstva. Nemčija namreč, tako Scholz, želi ostati proizvodna država. "Dokler so količine majhne in so cene visoke, bo država potisnila cene na raven, ki je privlačna za industrijo. Naš cilj ni nič drugega kot razcvet elektrolize," je dejal Scholz.

Scholz je še dejal, da bi morala biti Evropa prva celina brez emisij leta 2050. Ponovil je cilj klimatske nevtralnosti Nemčije do 2045 in skušal pomiriti nekatere skrbi, da bi vojna pomenila renesanso premoga in nafte.

Napovedal je, da bodo zagon sprememb obdržali, ko gre za transformiranje gospodarstva.  "Spremembe na področju energetike so prioriteta. Držali se bomo tudi ciljev. Do 2030 bo 80 odstotkov naše energije prišlo iz obnovljivih virov, ob tem pa pričakujemo velika povečanja potrebe po električni energiji, zato bomo temu prilagodili omrežja v skladu z jasno časovnico."

Izpostavil je tudi, da mora energija biti cenovno dostopna, in med drugim poudaril, da bi bilo zelo slabo, če bi se znova obrnili k fosilnim gorivom ali pa bi se pojavile nove odvisnosti od kakšne države.

"Klimatsko nevtralna prihodnost ni nekaj, kar lahko katera koli država doseže sama," je poudaril in dodal, da je treba preprečiti, da se umazana industrija preseli v države z manj ambiciozimi okoljskimi cilji.

Poleg tega se je zavzel za prosto trgovino. Napovedal je, da se bo zavzel, da bo EU sklenila sporazume o prosti trgovini z Indijo, južnoameriškimi državami Mercosur in Indonezijo. Da bi dosegli poštenost v konkurenci med državami z različnimi prizadevanji za zaščito podnebja, pa mora EU vzpostaviti poseben mehanizem, ki bi lahko vplival na dajatve za uvoz iz držav brez predpisov o zaščiti podnebja.

Scholz je znova poudaril, da pozdravlja ameriške subvencije za podnebne naložbe. Vendar to ne bi smelo privesti do težav evropske industrije. "Protekcionizem preprečuje konkurenco in inovacije ter škodi podnebnim ciljem," je opozoril.

Napovedal je izboljšanje pogojev za investicije v Evropi. "Če želimo ostati konkurenčni, bomo morali evropsko zakonodajo narediti bolj fleksibilno, da bodo investitorji vedeli, kaj naj pričakujejo."

Zaključil je z ugotovitvijo, da nas je zadnje leto izzvalo k spremembam. Napovedal je, da bo leta 2045 njegov naslednik nagovoril Svetovni gospodarski forum in Nemčijo bodo takrat predstavili kot eno prvih podnebnih nevtralnih držav.